Utrnile so se solze veselja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 3. februar 2009 / 06:00

Z Zletom nekdanjih učencev se je sredi minulega meseca začel sklop praznovanj ob 100-letnici Glasbene šole Kranj, ki bo trajal skozi celo leto. Po trideset in več letih so se spet srečevali učitelji in učenci in utrnile so se tudi solze.

O nekoliko smeli, a simpatični, in kot se je izkazalo, uspeli ideji v prostorih glasbene šole na Trubarjevem trgu na tako imenovanem zletu zbrati nekdanje učitelje in učence glasbene šole, na najboljši način govorijo nekateri zapisi v knjigi spominov. Med njimi tale: »Einstein je imel prav, kar se tiče relativnostne teorije. Zdi se nama, da sva še včeraj hodili v glasbeno šolo, a je od tega že 50 let. Družijo naju lepi spomini na šolo in na njene učitelje,« ki sta ga podpisali nekdanji učenki kranjske glasbene šole Mojca Bunc Bavdek in Mira Govekar Plahuta. »The Tide, danes rock ikone, smo pred 20 leti začenjali tukaj,« sta zapisala člana omenjene rock skupine Drejc Pogačnik in Dejan Osterman, ki sta pred petnajstimi in več leti oba nabirala znanje v glasbeni šoli.

Več kot sto nekdanjih učiteljev in učencev si je v sobotnem dopoldnevu sredi tega meseca prišlo obudit nekdanja znanstva in ogledat prostore, kjer so nekoč bodisi predajali znanje mladim bodočim glasbenikom bodisi v obratni vlogi sprejemali glasbene izkušnje od svojih učiteljev. Med njimi smo srečevali tako mlade, ki so pred letom, dvema še hodili v sedmi, osmi razred glasbene šole, kot ljudi v zrelih letih, ki so se inštrumenta učili pred tridesetimi, štiridesetimi, tudi petdesetimi leti. Goste sta pričakali dve izmed sodelavk v današnji šoli, tokrat v vlogi hostes, ki sta obiskovalce usmerjali v učilnice, kjer so nekoč vadili ali učili in jih vabili v vpisovanje v knjigo vtisov. Njuni obleki sta bili v slogu začetka prejšnjega stoletja, tokrat izposojeni v Prešernovem gledališču.

Med obiskovalci smo srečali mnoge znane Kranjčane, med njimi tudi nekatere kasnejše glasbenike kot skladatelja Dušana Bavdka, legendo kranjskega pihalnega orkestra Tomaža Završnika – Fomo, pa priznanega violinista Miho Pogačnika, ki je v šolo prišel s svojim štiriindevetdesetletnim očetom. »Tale Mihec sem jaz,« je na programskem listu za javni nastop učencev iz leta 1961 pokazal Pogačnik in se spominjal: »Dolgo je že tega, odkar sem dvakrat, trikrat na teden hodil peš od doma na Laborah po Gaštejskem klancu navzdol, čez most, po Rožnovenskem klancu gor in na Pungert v glasbeno šolo. Včasih je bila že noč, ko sem se vračal domov in sem gledal luno, ki je šla za Iskro …« Mimogrede je skočil domov po violino in v spontanem enournem predavanju prisotnim predstavil, kako povezovati glasbo in naravo, kako glasba vpliva na poslovnost menedžerjev …

Živahno je bilo tudi pri učiteljici klavirja Janji Zupančič. V učilnico št. 11 jo je prišla obiskat njena nekdanja učenka, danes gospa srednjih let, po imenu Romana. Z učiteljico sta se prisrčno objeli. »Pri gospe, no, tovarišici, kot se je reklo takrat, Zupančičevi sem igrala osem let, pred tem že dve leti na Jesenicah in zdaj, ko računam, sva se zadnjič videli pred sedemindvajsetimi leti,« se spominja: »Od leta 1982 tudi v to stavbo nisem več prišla. Klavir pa sem še igrala, tako za dušo.« »Oooo, pa z dušo tudi. Dobro si igrala, takrat bi se lahko odločila tudi za študij na akademiji za glasbo, a si se premislila,« jo pohvali Zupančičeva in dodaja, da je danes precej lažje, ko imajo dobri glasbeniki poseben status in lahko obenem delajo gimnazijo pa še srednjo glasbeno oziroma akademijo. In spomini na učence? »Prav v tej učilnici sem učila in imam krasne spomine na moje učence. Veliko dobrih glasbenikov je šlo skozi moje roke in hkrati izjemnih ljudi, ki so se uveljavili na različnih področjih. Vsem pa je še vedno ostalo veselje do glasbe in tega bogastva jim ne more nihče vzeti,« je še povedala Janja Zupančič, ki je na kranjski glasbeni šoli začela poučevat leta 1948 in na njej delovala 35 let, ob tem pa še 25 let na slovenski glasbeni šoli v Celovcu, kjer je prenehala s poučevanjem pred tremi leti.

Organizatorji tokratnega zleta z učiteljico klavirja Jasmino Pogačnik na čelu so bili kar nekoliko presenečeni nad dobrim obiskom prvega v nizu dogodkov ob 100-letnici šole. Žal jim je bilo le, ker se dogodka ni udeležil nihče iz občinske oblasti, ne glede na to, ali je kdaj hodil v glasbeno šolo ali ne. Bi lahko opazil, da je na prvi pogled stavba še vedno taka kot pred petdesetimi leti, le da je danes učencev v njej veliko več in bi novi prostori našim otrokom prišli še kako prav.

Naslednja v nizu prireditev ob 100-letnici glasbene šole Kranj bo celovečerni koncert, 5. februarja, v dvoranici šole na Trubarjevem trgu. Učenci glasbene šole bodo igrali dela slovenskih skladateljev, v prihodnjih dneh pa bo predvidoma izšel tudi zbornik, posvečen visokemu jubileju šole.