Hokej igra na Češkem

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / torek, 3. februar 2009 / 06:00

Komaj 18-letni Kranjčan Gašper Jordan je minulo poletje sprejel izziv in se podal v Trebič, kjer igra v elitni češki mladinski hokejski ligi.

Gašper Jordan se je za hokej odločil že pri šestih letih. Takrat so namreč starši videli razpis za hokejsko šolo pri kranjskem Triglavu, takoj ko so Gašperju obuli drsalke, pa je bil navdušen nad ledom in drsanjem. S spoznavanjem hokejske igre se je njegova ljubezen do tega športa še okrepila, zato se je minulo poletje, pri komaj osemnajstih letih odločil, da po enajstih sezonah igranja pri Triglavu svoje znanje nadgradi še v eni najbolj hokejskih držav na svetu, na Češkem.

Kljub temu da si tekme v češki ekstra ligi do 20 let sledijo druga za drugo, pa je pred novoletnimi prazniki vendarle prišel domov za pet dni in nekaj o svojih izkušnjah povedal za naš časopis.

Zapustiti domače, prijatelje v klubu in sošolce gotovo ni majhen korak. Kaj si razmišljal, ko si se odpravil na Češko?

»Ponudbo, da treniram in igram v Trebiču, sem dobil že leto prej, ko sem bil tam na poletnem hokejskem kampu. Toda obveznosti v šoli, saj sem dijak kranjske gimnazije, so me odvrnile od tega, da bi šel v tujino že pri sedemnajstih. Ko pa sem zadnje poletje znova šel v Trebič, so me pri klubu Horatska Slavija znova povabili, da bi igral za njihovo mlado ekipo do 20 let, ki igra v njihovi tako imenovani ekstra ligi. Ta liga je tako močna, da spada med pet najmočnejših na svetu in ponudbi se enostavno nisem več mogel odreči.«

V kakšni ligi in ekipi igraš?

»V ligi igra štiriindvajset ekip, tekme si sledijo druga za drugo, samo v rednem delu bomo odigrali 46 tekem. Potujemo iz enega konca države na drugega, tekme si sledijo vsak konec tedna, ponavadi sta na sporedu dve ali celo tri, le eno nedeljo na mesec smo prosti. Do sedaj sem odigral 38 tekem, to je deset več kot lani v celi sezoni. To pa pomeni, da sem dobil ogromno novih izkušenj, izboljšal sem svoj strel, kondicijo, taktično igro, skratka, dobil sem ogromno novega znanja in izkušenj. Igram s fanti in proti fantom, ki bodo morda čez nekaj let igrali v NHL. V svojem moštvu trenutno igram v drugem napadu, kar pomeni, da igram na vseh tekmah.«

Ko si igral v Sloveniji, si bil redno tudi član naših mladih hokejskih reprezentanc. Letos te selektor ni povabil na svetovno prvenstvo do 20 let?

»Ko sem igral za Triglav, sem bil član vseh naših reprezentanc, do 16, do 17 in do 18 let. Letos pa je naš selektor do 20 let Brodnik menda izjavil, da na Češkem igram preslabo ligo, da bi me lahko povabil v reprezentanco. Seveda to ni res, saj so tekme v češki ekstra ligi izjemno močne in čeprav je naša ekipa na dnu prvenstvene lestvice, sem pridobil res veliko novega znanja. Treniramo namreč štirikrat na dan, dvakrat na ledu in dvakrat kondicijo.«

Kakšni pa so stroški igranja in bivanja v Trebiču?

»Bivanje plačuje klub, nekaj dobim tudi opreme. Kar rabim za ostale stroške, prispevajo straši. V šolo na Češkem ne hodim, četrti letnik kranjske gimnazije bom skušal redno dokončati po izpitih, nato pa me čaka še matura. Ne vem še, ali bom ostal na Češkem, glede na to, da me že sedaj v klubu vabijo, da bi ostal vsaj še eno sezono, pa se utegne zgoditi tudi to. Seveda si želim nato tudi študirati, navdušujem se nad fizioterapijo. Vendar trenutno tako dolgoročnih načrtov še ne delam.«

Po postavi ne kažeš robustnosti hokejista?

»Res sem visok le dobrih 170 centimetrov in sem najmanjši v ekipi, kjer je povprečje 182 centimetrov. Vendar pa pri hokeju to ni najpomembneje. Sem namreč hiter, nepopustljiv, veliko pohval dobivam tudi kot odličen drsalec. Ob meni v napadu sta krilna igralca, ki sta visoka eden 192, drugi pa 186 centimetrov, a nas to ne moti in se dobro ujamemo.«

Je zanimanje za hokej v Trebiču veliko?

»To je tam šport številka ena in če si hokejist, imaš tudi malce poseben status, tako med navijači kot tudi med dekleti, ki jih je na tam tekmah res veliko. Tako imam poleg prijateljev že tudi kar nekaj prijateljic.«

Premišljuješ, da bi se vrnil k Triglavu?

»Trenutno te želje nimam, ne vem pa, kaj bo v prihodnje. Morda bom kdaj trener, morda kaj drugega. O tem enostavno še ne delam načrtov.«

Imaš tudi mlajšega brata. Ali je tudi on navdušen nad hokejem?

»Ne, Krištof se je odločil za nogomet. Pravi, da je treba pri hokeju preveč razmišljati, kako drsaš, držiš palico, pa še o igri … Meni to ni težko, tudi brata podpiram pri igranju nogometa in ko sem ga gledal, se mi zdi, da je kar dober.«