Bajdovi sodovi poslovna uspešnica

Besedilo: Marija Volčjak
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2009 / 06:00

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (12)

Poslovno najbolj uspešna slovenska družina v vinorodni Mendozi je Bajdova. V zadnjih šestdesetih letih so izdelali večino sodov za mendoške vinske kleti. Svoje znanje so prinesli iz Slovenije, natančneje iz Čirč pri Kranju.

Bajdov rod izhaja iz Štepanje vasi pri Ljubljani, kjer je imel krojaško delavnico Peter Bajda, njegova žena Majda pa trgovino z blagom pred ljubljansko škofijo, imela sta dvanajst otrok. Drugi sin v družini je bil Peter, ki se je izučil za sodarja, leta 1931 se je poročil z Angelo Habjan, ki je živela pri stricu Janezu Mraku v Čirčah pri Kranju. Mrak je bil župan v Hrastju, njegova kmetija je bila prezadolžena, opomogla si je po zaslugi priženjenega Petra, ki je bil dober gospodar, postal je vpliven vaščan. Ko je prišla vojna, se z revolucijo ni strinjal, pri nemški komandi v Kranju so ga ovadili, da je komunist, zvijača ni uspela, saj so ga po nekaj tednih izpustili. Ker se je bal maščevanja, je organiziral vaško stražo. Po vojni je kot domobranec zapustil kmetijo in se brez vsega z družino podal čez Ljubelj v Vetrinje, kjer je imel srečo, da ga niso vrnili čez mejo. Družina s sedmimi otroki je nato šla v Argentino, kjer se je Peter odločil za vinorodno Mendozo.

Tam takrat ni bilo spodobnih sodarjev, zato je Petru hitro uspelo, že po treh letih je kupil zemljišče in prve stroje. Očetu je pomagalo pet sinov in podjetje je raslo, kmalu je postalo znano po vseh vinarnah ne samo v Mendozi, temveč tudi drugod po Argentini.

V Mendozi je bil leta 1971 velik vinski sejem, sodelovali so seveda tudi Bajdovi, ki so postavili največjo kad na svetu, kar za 320 tisoč litrov. Kasneje so se stvari obrnile na slabše, tudi zaradi goljufij je odlično argentinsko vino izgubilo sloves in ceno. Precej vinogradništva je propadlo. Vendar Bajdovi niso ostali brez dela, saj so hrastove sodove začeli uporabljati izdelovalci žganih pijač, uvedli so nove dejavnosti. Začeli so izdelovati parket in pohištvo, kupovati les v sosednjih državah, zlasti v Braziliji, ga žagati in sušiti in oskrbovati manjše izdelovalce. Po Petrovi smrti so Bajdovo podjetje štirje sinovi razdelili na štiri lesne dejavnosti oziroma podjetja. Peti je postal zdravnik. Najstarejši sin je prevzel izdelavo sodov in parketa v Mendozi, tudi po njegovi smrti je to še vedno družinsko podjetje, ki je v lasti desetih družabnikov. Vodi ga Petrov nečak Miha Bajda, ki nam je odstopil nekaj zanimivih družinskih fotografij, njegovo zgodbo pa boste lahko brali naslednjič.