Pospešujemo zamujeno

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. februar 2009 / 06:00

Tako je minister za promet naslovil program dela svojega ministrstva v letošnjem letu. Na področju železnic je stanje šokantno in alarmantno kljub denarju, ki je na razpolago.

Ljubljana – V torek je tudi minister za promet Patrick Vlačič predstavil program dela svojega ministrstva in v izhodišču opozoril, da Slovenija nima geostrateških surovin, izjemnih akumulacij kapitala, pač pa izjemno strateško lego, ki jo moramo prav na področju prometa in logistike izkoristiti. Kot strateški cilj vseh nadaljnjih prizadevanj ministrstva je ob tem opredelil povečanje deleža prometa v družbenem proizvodu.

Luknjičavi programi

Po ministrovih besedah Slovenija svoje ugodne strateške lege doslej ni znala ali mogla izkoristiti. Še več: nekateri strateški dokumenti zamujajo tudi po osem let, zaradi nekaterih odločitev prejšnje vlade, kot je na primer uvedba vinjetnega sistema cestninjenja, pa se je zaustavil dotok evropskih sredstev, kar pomeni nastanek dodatne finančne luknje pri investicijah v prometno infrastrukturo. Že kmalu po prevzemu odgovornosti na ministrstvu so ugotovili, da je na posameznih direktoratih veliko zamujenega, da so finančne konstrukcije za posamezne projekte hudo luknjičaste. Zato so takoj predlagali vladi sestavo posebne skupine, ki se ukvarja s vprašanjem financiranja gradnje avtocest in cestninjenjem, saj je prav program gradnje avtocest za Slovenijo izredno pomemben in velik zalogaj. Odločeni so, da bodo pospešili vse procese in zagotovili sredstva za izvedbo programov, hkrati pa odstranili vse ovire, ki onemogočajo prostorsko umestitev načrtovanih cestnih odsekov ter upočasnjujejo javno naročanje.

Nove strategije in nacionalni programi

Do konca leta bodo z ministrstva poslali na vlado in nato v državni zbor tisto, kar zamuja že osem let: nacionalne strategije. Gre za področje letalstva, pomorstva, kjer kljub zakonskim obveznostim strategije sploh še niso bile pripravljene, nujna pa je tudi novelacija avtocestnega in železniškega nacionalnega programa ter izdelava nacionalnega programa drugih državnih cest. Priprava nacionalnih programov je pomembna tudi zato, ker se s tem odpravlja prostor za manipulacije, politične pritiske in politične odločitve, kje naj se gradi, po široki javni razpravi in sprejemu v državnem zboru pa bo načrt gradenj transparenten.

Ogrožene pol milijarde evrov

Zaradi velikih zamud pri gradnji železniške infrastrukture resno ogrožamo položaj Slovenije pri gradnji petega evropskega koridorja med Barcelono in Kijevom. V letih 2009 in 2010 se bo začele priprave na revizijo evropskih železniških koridorjev in tistim državam, ki ne bodo pripravljene, grozi izločitev, s tem pa tudi ne bo več evropskih sredstev. Ob prevzemu ministrstva ugotavljajo, da za železnice, čeprav denar je, ni nikakršnih projektov. Tega denarja je pol milijarde evrov, in če ga ne bomo porabili, bomo v naslednji finančni perspektivi ostali brez denarja.

Sicer pa tudi ugotavljajo, da je stanje pri liberalizaciji tovornega in tudi potniškega železniškega prometa šokantno in alarmantno. Slovenske železnice lahko v bodočnosti izgubijo veliko tovora in potnikov, ker se niso pripravile na prihod konkurence.

Pri avtocestah zamude

V pripravi je tudi letni program gradnje avtocest in hitrih cest, pri čemer je minister omenil osem odsekov avtocest in vrsto investicij v hitre ceste, zlasti na Primorskem, kjer prihaja do precejšnjih zamud. Kar zadeva Gorenjsko, je ugotovil, da bo druga faza predora Šentvid z navezovalnimi cestami na Celovško cesto končana letos, rekonstrukcija avtoceste Peračica–Podtabor pa v prihodnjem letu.

Marsikaj v zvezi z nadaljnjo gradnjo in razvojem avtocest in hitrih cest pa je odvisno od načina financiranja, s katerim se ukvarja posebna medresorska komisija, ki naj bi končala svoje delo do konca tega meseca. Ta skupina naj bi dala tudi nadaljnje usmeritve glede sistema cestninjenja.

Slovenija naj ne bo le tranzitna

Tretji pomemben cilj v novem pristopu na ministrstvu za promet pa je razvoj logističnih storitev v naši državi. »S transportno logistično platformo želimo z vsemi deležniki ustvariti takšno poslovno okolje, ki bo omogočalo, da preusmerimo blagovne tokove skozi Slovenijo na način, da ne bodo našega ozemlja le prehajali, temveč jih bomo znali ustaviti z namenom ustvarjanja dodane vrednosti, ki se bo bistveno odražala v nacionalnem gospodarstvu. Ključno vlogo pri tem bodo imeli pristanišče Koper in prometno-logistični ter intermodalni centri,« je povedal novi državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakopin. Ob tem je poudaril, da ustvarjanja dodane vrednosti ne moremo doseči samo s tranzitom skozi Slovenijo.