Zvesti Gorenjskemu glasu

Marjeto in Štefana Poljanca sem obiskala v Spodnji Senici pri Medvodah. Na Glas sta naročena že skoraj trideset let, saj sta se nanj naročila kmalu po poroki. Takrat je bil Štefan, ki je sedaj že upokojen, zaposlen v Škofji Loki in ga je zanimalo, kaj se na Gorenjskem dogaja. V Glasu najprej pregleda male oglase, nato nesreče, potem se loti križanke, če je prej ne reši že kateri od otrok. Oba zakonca prihajata iz velikih družin in tako sta si tudi sama ustvarila. Imata kar pet otrok, 3 hčere in 2 sinova. Najstarejši sin je star 30 let, imata tudi že enega vnuka. Povesta, da je danes mladim veliko težje priti do stanovanja, kot je bilo včasih. Štefan rad gobari, zelo zanimivo pa je, da se je pri petdesetih začel ukvarjati z novim hobijem – kolesarstvom, ki ga je čisto prevzelo. Pravi, da prej ni bilo časa za kolesarjenje, ker je bilo preveč dela, zdaj pa si to lahko privošči. Prekolesaril je že trideset vrhov po Sloveniji, zbiral žige in dobil pokal. Okoli 90-krat se je s kolesom povzpel na Katarino in doživel marsikaj. Pri spustu z Goropek si je pri padcu zlomil obe zapestji, a kljub temu sam prikolesaril do doma. Po nesreči je imel obe roki v mavcu kar tri mesece. Tudi to ga ni ustavilo in še vedno vztraja na kolesu, a le v lepem vremenu. Včasih se mu pridruži še žena, skupaj sta se podala na Jezersko, toda ona ni tako zagrizena kolesarka kot on. Raje se ukvarja z vrtom, rožami ali pa se poda v hribe. Rada se udeležujeta Glasovih izletov in jih zelo pohvalita.