Nesramno in arogantno ravnanje OŠ Simona Jenka Center v Kranju

Pišem Vam, da svoje ogorčenje delim z vami. Sem mati treh predšolskih otrok, od katerih starejša dva že drugo leto obiskujeta šolo atletike za najmlajše pri klubu Triglav Kranj, s katerim sem zelo zadovoljna. Problem je nastal letos in sicer v zgoraj omenjeni šoli, v katere telovadnici potekajo klubske dejavnosti v zimskem času.

Zapletlo se je pri čistilki, ki so ji popoldanske aktivnosti očitno odveč, saj naj bi po njenem mnenju za nami (starši, dedki in babicami, bratci in sestricami ...) imela preveč dela s čiščenjem tal, za kar pa naj ne bi bila plačana po 17. uri. Tako moramo sedaj starši svoje otroke, kljub urejeni garderobi, ki jo ima šola pred telovadnico, preoblačiti in preobuvati kar na hodniku, ki ni ogrevan in je izpostavljen prepihu. Naj poudarim, da marsikateri starši svoje otroke iz vsakodnevnih oblačil v trenirke preoblačijo na hodniku, ker pridejo na dejavnost naravnost iz službe oz. vrtca. To pomeni, da otroka skoraj do golega slečemo vsem na očeh, blizu zadnjega vhoda, kjer se vrata nenehno odpirajo, s svojimi bosimi nogicami pa stopicajo po mrzlih, umazanih in neredko tudi mokrih tleh. Poleg tega njihove stvari ostanejo izpostavljene in predvidevam, da zanje nihče ne odgovarja. Da bi smeli priti do garderobe (skozi "malo telovadnico" kot imenujejo prostor, po katerem prideš do vhoda v telovadnico) in spremiti otroka do vaditeljice, bi po novih pravilih morali starši s seboj nositi svoje copate. Prav tako za bratce in sestrice, ki otroke spremljajo, ker jih ne moremo puščati doma. Staršem se zdi to nesprejemljivo, saj smo zaradi delovnega časa in obveznosti velikokrat v časovni stiski in preobremenjeni.

 

Naj povem še, da je skrajno nesramno, da ta ista čistilka vhod v garderobo oz. "malo telovadnico" dobesedno straži, da kdo ne bi vstopil obut! Z arogantnim pogledom in nasmeškom spremlja naše nage in bose malčke sredi hodnika. Mar je plačana za straženje?

 

Morda pa naj bi vstopili kar bosi, se na hodniku vljudnostno sezuli, v znak spoštovanja do zaposlenih na šoli, katerih delo je očitno bolj pomembno kot otrokovo zdravje in počutje. Na to šolo naj bi jeseni vpisali malčka, ki ga že sedaj s svojim obnašanjem zaničujejo. Hvala lepa vodstvu in vsem odgovornim, mojega otroka ta šola ne bo videla, ne prvega ne zadnjega. Sprašujem se, smo ljudje plačani za opravljeno delo ali za to, da postavljamo pogoje, da bomo le-tega opravili?

Zakaj oddajajo telovadnico za zunajšolske dejavnosti, če niso zmožni poskrbeti za osnovne pogoje? Ta problem bi lahko rešili na več različnih, bolj prijaznih načinov, pa do staršev očitno nimajo ne odnosa ne odgovornosti. Zato sem še bolj razočarana.

 

In potem klobasajo različne neumnosti o večji rodnosti, pomoči otrokom in mladostnikom za zdrav razvoj in nekaj podobnega. Le povejte mi, kdo v teh razmerah se veseli vzgajati otroka?

 

Nina,

(naslov v uredništvu)