Nov cilj je pod minus petdeset stopinj

V mrazišču na Komni so 9. januarja izmerili doslej najnižjo temperaturo v Sloveniji, in sicer -49,1 stopinje.

Gre za neuradni rekord, saj so meritve opravili v okviru neformalnega združenja vremenskih navdušencev, ki sami sebe imenujejo mraziščarji. Gregor Vertačnik, urad za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje.

Kaj sploh so to mrazišča?

»Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici. V dinarskem svetu so nekatera mrazišča celo poseljena, recimo Babno polje, Podpreska, na Blokah so vasi, ki ležijo v mraziščih, pa tudi na Dolenjskem in v Suhi krajini, kjer je značilen gričevnat svet z jamami.«

Zakaj se tu temperature spustijo tako nizko?

»Vzrok za to je stekanje hladnega zraka s pobočij in nadaljnje ohlajanje na dnu mrazišča. Zaradi konkavne reliefne oblike mrazišča hladnejši zrak ne more odteči. Podobno, kot če bi s hriba spustili vodo in bi v teh kotanjah zastala.«

Kje so mrazišča najpogostejša?

»Največ jih je v kraškem svetu, kjer je veliko vrtač. Pri nas jih je največ v Julijskih Alpah in v dinarskem svetu. Komna je pri tem nekaj posebnega, ker gre za planoto z mrazišči na 1500 metrih. Ponavadi so namreč nižje, čeprav jih je nekaj tudi nad višino Komne. Najbolj znano mrazišče je zagotovo Babno polje.«

Kaj je privedlo do tako nizkih temperatur, kot ste jih izmerili 9. januarja, ko so se spustile do -49,1 stopinje?

»Vsaj po nam znanih podatkih je bila to doslej najnižja izmerjena temperatura pri nas. 8. januarja čez dan je v višinah začel dotekati mrzel in suh polaren zrak. Ponoči je potem preplavil tudi Komno in temperatura se je začela hitro spuščati. K tako nizkim temperaturam je dodatno prispevalo še to, da je bila na vrhu rahla in suha snežna odeja, ki je odličen izolator, kar je preprečilo prehod toplotnega toka iz tal v zrak. Zato pozimi tudi prihaja do takih ekstremov, čeprav je tudi poleti tam hladneje kot v okolici. A pozimi ta razlika med mraziščem in okolico znaša tudi več kot 30 stopinj, običajno pa je okrog 20 stopinj.«

Kako potekajo meritve pri tako nizkih temperaturah? Je za to potrebna kakšna posebna oprema?

»Za meritve uporabljamo dve vrsti instrumentov. Prvi je minimalni alkoholni termometer. Ta lahko zabeleži tudi najnižjo izmerjeno temperaturo. Drugo pa so elektronski ali digitalni registratorji temperature, ki temperaturo beležijo na vsakih 15 minut. Z njimi dobimo vpogled v časovni potek ohlajanja. Na tej postaji smo imeli oba instrumenta. Težava pa je, ker digitalni termometri merijo samo do -41 stopinj, a smo iz poteka ohlajanja lahko domnevali, da je bila ta najnižja temperatura, ki smo jo izmerili, prava. Isto noč so tudi Italijani izmerili svoj neuradni rekord, in sicer v Dolomitih -43,8 stopinje.«

Kakšen je občutek v mrazišču pri tako nizkih temperaturah?

»Rabili smo dobro uro hoje od Doma na Komni do mrazišča, tako da smo tja prišli ogreti. Bili smo tudi oblečeni primerno tako nizkim temperaturam, v mrazišču pa smo ostali samo nekaj minut. Če namreč pri -43 stopinjah stojiš na miru, te začne zelo zebsti in se težko spet ogreješ. Vsakič smo bili zato notri le po pet minut, da smo odčitali temperaturo in fotografirali, pa še tako so imeli nekateri, ko so drugič prišli ven, že precej otrple prste na rokah in nogah. Tudi dihanje je nekoliko težje, ni pa nemogoče.«

Kaj pomenijo meritve temperatur v teh mraziščih, glede na to, da na običajnih merilnih mestih niso tako nizke?

»Za širšo uporabo te meritve niso tako uporabne kot iz mreže merilnih postaj. Deloma tudi zato, ker teh mrazišč kot posebnega klimatološkega fenomena nismo tako podrobno spremljali. Šele v zadnjih štirih leti se sistematično meri temperatura v teh mraziščih v sredogorju in visokogorju. Prej so opravljali samo terenske, občasne meritve.«

Katere uporabne podatke bi bilo torej z rednim spremljanjem mogoče pridobiti v teh mraziščih?

»Ta hud mraz se pozna recimo na rastlinstvu v mraziščih in vpliva na pojavljanje različnih rastlinskih vrst, pri čemer so nekatere prav specifične za mrazišče. Druge pa recimo v mraziščih ne uspevajo, ampak zgolj v neposredni okolici.«

Kaj pa te meritve v mraziščih pomenijo za meteorologe?

»Za nas so zanimive s teoretičnega stališča, kot zanimiv pojav, saj gre za posebno izrazit temperaturni obrat. Zaenkrat raziskave še nimajo neke vsesplošne uporabnosti, ampak le na specifičnih področij, kot je študija rastlinstva v mraziščih …«

Nekateri še vedno dvomijo, da ste res izmerili tako nizke temperature pri nas …

»Podlaga za te raziskave so bile meritve v Avstriji in v Švici, kjer so v takih mraziščih na podobni nadmorski višini že izmerili tudi pod -50 stopinj.«

Kljub temu pa to niso uradne meritve …

»Te meritve opravljamo raziskovalci mrazišč v okviru Slovenskega meteorološkega foruma. Gre za neformalno združenje vremenskih navdušencev, in to počnemo v svojem prostem času. Te meritve smo mraziščarji, kot sami sebe imenujemo, opravili v sodelovanju z oddelkom za geografijo filozofske fakultete in gozdarskim inštitutom.«

Koliko vas je bilo 9. januarja na Komni?

»Šest; štirje smo prišli že v četrtek zvečer, dva pa neposredno iz doline 9. januarja zjutraj.«

Ste pričakovali, da boste tega dne izmerili tako nizke temperature?

»Ameriški meteorološki model je že 4. januarja začel kazati na odlične razmere za hud mraz v noči z 8. na 9. januar. Takoj smo se organizirali in šli na Komno.«

Kaj ta rekord pomeni vam, mraziščarjem?

»Predvsem zadovoljstvo po večletnem trudu, saj je kar nekaj dela s stalnim vzdrževanjem teh merilnih naprav.«

Računate, da bi se temperature lahko spustile tudi nižje?

»Upamo, da se bodo enkrat v bližnji prihodnosti spustile pod -50 stopinj. Zdaj namreč vemo, da je to dosegljivo, saj tokratni pogoji niso bili nekaj ekstremnega oziroma neponovljivega.«

Koliko so znašale najnižje izmerjene temperature v mraziščih doslej?

»Alpski rekord je -52,6 stopinj, ki so ga izmerili v avstrijskem mrazišču Grünloch blizu Linza, in sicer februarja 1932. Baje so v tem mrazišču testirali tudi vojaško opremo v drugi svetovni vojni. Avstro-ogrska vojska pa je imela med prvo svetovno vojno v mrazišču na planini Govnjač svojo vojaško postojanko, saj je Komna predstavljala zaledje Soške fronte.«