Povprečen skok je dolg tri do štiri "rajžlje". (Foto: Anka Bulovec)

Taleseni spet tekmovali v Kropi

Na starih smučeh so se na pobočju pod vasjo pomerili domačini in obiskovalci iz Slovenije in tujine.

Kropa – Če je pobočje za gostilno Jarm v Kropi vsaj malo pobeljeno, domači klub Talesenih vsako drugo soboto v januarju pripravi tekmo smučanja po starem. Prvič so jo organizirali pred trinajstimi leti, ko se je tam zbrala le peščica največjih navdušencev nad starimi »dilcami«, zdaj jih je iz leta v leto več. Letos so se pomerili že desetič – v spustu za pokal Koledniki ter v skokih za svinjsko glavo. »Skakalnica je majhna, takšna za skoke, dolge največ pet »rajžlnov«. Povprečni skoki pa so tri do štiri »rajžlne« dolgi. Seveda je dolžina skokov vsako leto drugačna, saj tudi rajžl, kot pri nas pravimo naključno odsekani veji, ni vedno enako dolg,« smeje pojasnjuje predsednik »talesenih« Jože Eržen. »Sodniška komisija ocenjuje skladnost opreme, slog in rezultat, pri čemer je pomemben tudi čas. Upoštevajo najboljše kostume znotraj posameznih skupin – na primer lovce, gozdarje. Smučanje, še posebno pa tekmovanje s smučmi brez robnikov je dokaj zahtevno, pomembna je telesna pripravljenost, sicer se rado zgodi, da gredo smuči drugam kot smučar, oboje pa na koncu obleži na snegu. Tako je prireditev tudi precej zabavna.«

Kropa je bila še nekaj dni pred tekmovanjem vsa zasnežena, a je dež v petek skoraj ves sneg pobral. »Odvisni smo od naravnega snega – tako smo ga, kar ga je bilo, za progo pobrali po Kropi in upali, da se bo vse dobro končalo,« se je preteklo soboto, ko so se domačini spet zbudili v pobeljeno vas, zadovoljen oziral naokrog Eržen. »Kjer je trma, je tudi energija in Kroparji smo znani po obojem,« je dodala predsednica domačega turističnega društva Metka Kavčič. »Trud talesenih, gasilcev, vseh drugih članov drugih društev pa žena, ki so ves teden pekle dobrote, je danes poplačan.«

Tekme se je udeležilo 55 tekmovalcev iz društev iz vse Slovenije: bližnji Rovtarji iz Škofje Loke, ker bodo na starih smučeh tekmovali že ta konec tedna, pa Grče iz Kamnika, planšarji z Velike planine, Torbarji iz Postojne, Gora iz Predmeje in Otlice nad Ajdovščino, Kanin iz Bovca in mnogo posamičnih smučarjev, tokrat prvič tudi iz sosednje Italije, Avstrije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 10. november 2017 / 23:20

Pogojna kazen za nekdanjo predsednico

Radovljica – Nekdanja predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Radovljica Valerija Keršič, ki je bila konec avgusta na kranjskem okrajnem sodišču za kaznivo dejanje izneverjenja pravnom...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...