Povprečen skok je dolg tri do štiri "rajžlje". (Foto: Anka Bulovec)

Taleseni spet tekmovali v Kropi

Na starih smučeh so se na pobočju pod vasjo pomerili domačini in obiskovalci iz Slovenije in tujine.

Kropa – Če je pobočje za gostilno Jarm v Kropi vsaj malo pobeljeno, domači klub Talesenih vsako drugo soboto v januarju pripravi tekmo smučanja po starem. Prvič so jo organizirali pred trinajstimi leti, ko se je tam zbrala le peščica največjih navdušencev nad starimi »dilcami«, zdaj jih je iz leta v leto več. Letos so se pomerili že desetič – v spustu za pokal Koledniki ter v skokih za svinjsko glavo. »Skakalnica je majhna, takšna za skoke, dolge največ pet »rajžlnov«. Povprečni skoki pa so tri do štiri »rajžlne« dolgi. Seveda je dolžina skokov vsako leto drugačna, saj tudi rajžl, kot pri nas pravimo naključno odsekani veji, ni vedno enako dolg,« smeje pojasnjuje predsednik »talesenih« Jože Eržen. »Sodniška komisija ocenjuje skladnost opreme, slog in rezultat, pri čemer je pomemben tudi čas. Upoštevajo najboljše kostume znotraj posameznih skupin – na primer lovce, gozdarje. Smučanje, še posebno pa tekmovanje s smučmi brez robnikov je dokaj zahtevno, pomembna je telesna pripravljenost, sicer se rado zgodi, da gredo smuči drugam kot smučar, oboje pa na koncu obleži na snegu. Tako je prireditev tudi precej zabavna.«

Kropa je bila še nekaj dni pred tekmovanjem vsa zasnežena, a je dež v petek skoraj ves sneg pobral. »Odvisni smo od naravnega snega – tako smo ga, kar ga je bilo, za progo pobrali po Kropi in upali, da se bo vse dobro končalo,« se je preteklo soboto, ko so se domačini spet zbudili v pobeljeno vas, zadovoljen oziral naokrog Eržen. »Kjer je trma, je tudi energija in Kroparji smo znani po obojem,« je dodala predsednica domačega turističnega društva Metka Kavčič. »Trud talesenih, gasilcev, vseh drugih članov drugih društev pa žena, ki so ves teden pekle dobrote, je danes poplačan.«

Tekme se je udeležilo 55 tekmovalcev iz društev iz vse Slovenije: bližnji Rovtarji iz Škofje Loke, ker bodo na starih smučeh tekmovali že ta konec tedna, pa Grče iz Kamnika, planšarji z Velike planine, Torbarji iz Postojne, Gora iz Predmeje in Otlice nad Ajdovščino, Kanin iz Bovca in mnogo posamičnih smučarjev, tokrat prvič tudi iz sosednje Italije, Avstrije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / sobota, 14. november 2020 / 17:47

Na Lužah postavili igrala

Luže – Čeprav je trenutno druženje skupin na javnih površinah omejeno, so se krajani na Lužah zelo razveselili novih igral, postavljenih pri vaškem gasilskem domu. Veselijo se že, da se bodo tam la...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...