Povprečen skok je dolg tri do štiri "rajžlje". (Foto: Anka Bulovec)

Taleseni spet tekmovali v Kropi

Na starih smučeh so se na pobočju pod vasjo pomerili domačini in obiskovalci iz Slovenije in tujine.

Kropa – Če je pobočje za gostilno Jarm v Kropi vsaj malo pobeljeno, domači klub Talesenih vsako drugo soboto v januarju pripravi tekmo smučanja po starem. Prvič so jo organizirali pred trinajstimi leti, ko se je tam zbrala le peščica največjih navdušencev nad starimi »dilcami«, zdaj jih je iz leta v leto več. Letos so se pomerili že desetič – v spustu za pokal Koledniki ter v skokih za svinjsko glavo. »Skakalnica je majhna, takšna za skoke, dolge največ pet »rajžlnov«. Povprečni skoki pa so tri do štiri »rajžlne« dolgi. Seveda je dolžina skokov vsako leto drugačna, saj tudi rajžl, kot pri nas pravimo naključno odsekani veji, ni vedno enako dolg,« smeje pojasnjuje predsednik »talesenih« Jože Eržen. »Sodniška komisija ocenjuje skladnost opreme, slog in rezultat, pri čemer je pomemben tudi čas. Upoštevajo najboljše kostume znotraj posameznih skupin – na primer lovce, gozdarje. Smučanje, še posebno pa tekmovanje s smučmi brez robnikov je dokaj zahtevno, pomembna je telesna pripravljenost, sicer se rado zgodi, da gredo smuči drugam kot smučar, oboje pa na koncu obleži na snegu. Tako je prireditev tudi precej zabavna.«

Kropa je bila še nekaj dni pred tekmovanjem vsa zasnežena, a je dež v petek skoraj ves sneg pobral. »Odvisni smo od naravnega snega – tako smo ga, kar ga je bilo, za progo pobrali po Kropi in upali, da se bo vse dobro končalo,« se je preteklo soboto, ko so se domačini spet zbudili v pobeljeno vas, zadovoljen oziral naokrog Eržen. »Kjer je trma, je tudi energija in Kroparji smo znani po obojem,« je dodala predsednica domačega turističnega društva Metka Kavčič. »Trud talesenih, gasilcev, vseh drugih članov drugih društev pa žena, ki so ves teden pekle dobrote, je danes poplačan.«

Tekme se je udeležilo 55 tekmovalcev iz društev iz vse Slovenije: bližnji Rovtarji iz Škofje Loke, ker bodo na starih smučeh tekmovali že ta konec tedna, pa Grče iz Kamnika, planšarji z Velike planine, Torbarji iz Postojne, Gora iz Predmeje in Otlice nad Ajdovščino, Kanin iz Bovca in mnogo posamičnih smučarjev, tokrat prvič tudi iz sosednje Italije, Avstrije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 3. oktober 2017 / 08:42

Železni zakon Zorčevih

Zorka in Jože Zorec iz Mavčič sta praznovala železno poroko. Njuna poroka pred sedemdesetimi leti je bila skromna, a kot poudarjata, dolgo drži.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 8. februar 2014 / 16:37

Ujetniki zaledenele doline

Že od sobote sta Jezersko in vsa dolina Kokre odrezana od sveta. Na cesto, ki te kraje povezuje z dolino, še vedno pada polomljeno drevje in je smrtno nevarna, zato dostop tako s preddvorske kot z jez...

Kultura / sobota, 8. februar 2014 / 15:47

Umetniški raj Paradiža

V dneh, ko praznuje slovenska kultura, v Tržiškem muzeju povezujejo kulturno dediščino mesta s sodobno umetnostjo. Stara fužina in kovačnica Germovka je tržiška zgodovina, prostorska instalacija v nje...

Gospodarstvo / sobota, 8. februar 2014 / 15:46

Idejo deliš, ne skrivaš

Mlada podjetja lahko tudi letos sodelujejo na tekmovanju za izbor Start:up in pridobijo subvencijo Slovenskega podjetniškega sklada, kot je npr. lani uspelo kranjskemu podjetju CodeMonkee.

Razvedrilo / sobota, 8. februar 2014 / 15:43

Cvetje v jeseni

Prešernova soba kranjskega gostišča Stari Mayr je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so se udeležili kulturnega večera, na katerem sta gostovali zvezdi slovenskega gledališča in filma Štefka...

Slovenija / sobota, 8. februar 2014 / 15:42

Šport in vojna

Zgodovinsko izpričano je, da so se športne discipline razvile iz borilnih veščin. Ob olimpijskih igrah v Sočiju pa se vprašamo, ali je mogoče, da bi se vojne v prihodnosti dogajale na manj genociden i...