Čarovnija svetlobe

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / sreda, 28. januar 2009 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Nedelja, 4. avgust

Na morje se spušča poletni mrak. Ležim v viseči mreži in se kratkočasim z mislimi Louise L. Hay. Berem: »Poglejte globoko v središče svojega srca in odkrijte drobno pikico žareče barvne svetlobe. Tako čudovite barve, je. To je središče vaše ljubezni in zdravilne energije. Opazujte svetlobo, kako začne utripati in se z utripanjem širi, dokler vam ne napolni srca. Glejte jo, kako potuje čez vaše telo od vrha glave do prstov na rokah in nogah. Žarite in jo izžarevate. To je vaša ljubezen in zdravilna energija. Naj vse vaše telo vibrira z njo. Lahko si rečete, z vsakim vdihom sem bolj in bolj zdrav.

Čutite, kako svetloba odstranjuje bolezen iz vašega telesa in omogoča, da se vanj povrne zdravje. Naj zažari na vse strani in se dotika ljudi okrog vas. Naj se vaša zdravilna energija dotakne vsakogar, o katerem veste, da jo potrebuje. Kolikšno prednost imate, ko svojo ljubezen in svetlobo nudite tistim, ki potrebujejo zdravljenje. Naj vaša svetloba poleti v bolnišnice in domove za stare in sirotišnice in zapore, bolnišnice za duševno bolne in druge ustanove, kjer vlada brezup. Naj nosi upanje in razsvetljenje in mir.

Stopi naj v vsak dom v mestu, kjer živite in kjer vladata bolečina in trpljenje. Naj vaša ljubezen in svetloba in zdravilna energija prinašajo uteho vsem, ki jo potrebujejo. Naj stopijo v cerkve in omehčajo srca ljudi, ki v njih službujejo, tako da bodo res delovali z brezpogojno ljubeznijo. Naj čudovita svetloba, ki izhaja iz vašega srca, stopi v vladne palače, prinašajoč razsvetljenje in sporočilo resnice. Naj poleti v vsa glavna mesta k vsem vladam. Izberite si mesto na planetu, ki bi ga radi pomagali ozdraviti. Osrediščite svojo svetlobo nanj. Lahko je zelo daleč ali tik za vogalom. Osrediščite nanj svojo ljubezen in svetlobo in zdravilno energijo in glejte, kako se uravnoteži in postaja harmonična. Glejte ga, kako celo postaja. Vsak dan si vzemite nekaj minut in mu pošiljajte svojo ljubezen, svetlobo in zdravilno energijo. Ljudje smo. Otroci smo. Svet smo. Prihodnost smo. Kar oddajamo, se nam pomnoženo vrača. Tako naj bo.«

Stopim vase in se opazujem. Na kateri stopnji duhovnega razvoja pravzaprav sem? Koliko svetlobe je v meni? Je v meni toliko zdravilne svetlobe, da jo lahko sevam v prostor zunaj sebe? Žal je tako, da ni v meni dovolj svetlobe niti za lastne potrebe. Za zdaj svetloba v meni utripa; se prižge in se spet ugasne. Strah, ki me vsake toliko časa popade, ugasne v meni zdravilno svetlobo. Ja. Še vedno sem negotova. Še vedno si ne zaupam. Čeprav mi je kemoterapija uničila vse bolne celice v telesu, ostaja nekje globoko v moji podzavesti tema, ki se ji reče strah. Ne vem, kako, ampak doseči moram, da svetloba v meni ne bo več utripala. Da bo svetloba v meni prižgana noč in dan. Priznam. Kljub medicinskemu uspehu sem še vedno zmedena, prestrašena in negotova. Najvišje dobro, bodi milosten z menoj in me obdari z vero vase. (Se nadaljuje.)