Mrzla zima ne škodi živalim

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. januar 2009 / 06:00

Živali so na mraz navajene, a morajo v mrzlih dneh varčevati energijo, zato predvsem potrebujejo mir.

Kranj – Še pred dnevi je bilo zelo mrzlo, takrat so se temperature spustile krepko pod ničlo. Kaj mraz pomeni za divjad in ptice? Za živalski svet so nizke zimske temperature nekaj običajnega. Snežna odeja takrat dobi trdo skorjo, tako da se živalim pri hoji ne udira. Pomanjkanje hrane je jelenjad in muflone na Gorenjskem prignalo na zimovališča ob obeh Savah, na višje ležečih prisojnih pobočjih pa gamsi, posebej prilagojeni na mrzle zime, ostajajo visoko v gorah.

»Osnovno pravilo, ki se ga moramo držati, je, da živali v zimskem času ne potrebujejo drugega kot mir. Vznemirjanje namreč povzroči večjo porabo energije in posledično večjo potrebo po hrani,« pojasnjuje Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Rastlinojeda divjad v iskanju hrane obžira poganjke, grmovje, drevesno mladje in grizlja lubje na deblih, zato gozdarji težimo k temu, da bi pravilno oblikovali prezimovališča, kamor prihajajo v hudi zimi. To so tudi edina območja, kjer dovoljujemo krmljenje jelenjadi in muflonov.«

Zakon namreč zadnjih nekaj let prepoveduje krmljenje divjadi, ki so ga v preteklosti prakticirali predvsem lovci. »Prepoved izhaja iz koncepta sonaravnosti, po katerem se številčnost divjadi uskladi z nosilno kapaciteto okolja,« še dodaja Avsenek. Z njim se strinja tudi Jernej Smolej iz Lovske družine Kranjska Gora. »Jelenjad krmimo na zimovališčih – pogosto se ji pridruži tudi srnjad. Gamsi, ki so zelo dobro prilagojeni na zimske razmere, ostajajo v višjih legah. Takoj, ko se sproži kakšen plaz in odkrije košček zemlje, že najdejo dovolj hrane za preživetje.«

Tudi prostoživeče ptice bi preživele brez človekove pomoči. Krmimo jih zato, da pridejo v našo bližino in jih lahko opazujemo, je povedal Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »Sončnična semena bodo privabila najbolj raznovrstne ptice – na Gorenjskem predvsem številne sinice, poljske in navadne vrabce, pa kose, ki bodo veseli tudi kakšnega jabolka. Za žužkojede ptice lahko pripravimo lojne pogače, planinske kavke, ki so v mestih prava redkost, že v Kranjski Gori pa skoraj tako pogoste obiskovalke kot v Ljubljani golobi, pa bodo vesele kakšnega kosa mesa.«

Mihelič opozarja, da mora biti hrana za ptice sveža in neslana. Krmilnico je treba čistiti in jo seveda postaviti na mesto, ki bo varno pred plenilci. »Tudi ptice morajo pozimi varčevati energijo, zato je tisto, kar v tem času najbolj potrebujejo, predvsem mir.«