Rudnik tudi na Šmarjetni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / petek, 23. januar 2009 / 06:00

Na Šmarjetni gori so kopali mangan. V Sloveniji je več kot petsto evidentiranih opuščenih rudnikov. Nekaj deset jih je raziskal Davorin Preisinger, jamar, ljubitelj mineralov in fosilov.

Kakšna je zapuščina rudnikov v Sloveniji?

»V Sloveniji je evidentiranih preko petsto rudnikov oziroma raziskovalnih rovov, od tega je približno dvesto odprtih rovov, v katere je možno vsaj pokukati. Malo ljudem je znano, da je bilo rudarjenje v naših krajih močno razširjeno že od samega začetka človekove uporabe kovin, torej že v času bakrene in železne dobe.«

Kaj vas je pritegnilo, da ste začeli raziskovati rudnike?

»Kot dolgoletnega jamarja ter ljubitelja fosilov in mineralov me je zanimalo, kakšna je zapuščina teh rudnikov. Po večini so to kovinski minerali, najpogosteje tisti, iz katerih so pridobivali železo, baker in živo srebro, pa tudi barit, kaolin in premog. V rudnikih je tudi jamsko življenje, v njih prezimujejo netopirji, lahko opazujemo jamske kobilice, hroščke … Tudi adrenalina mi ni nikoli primanjkovalo med obiskovanjem napol porušenih prehodov, jaškov ter z blatom in vodo napolnjenih kotanj.

Štirideset zapuščenih rudnikov po celi Sloveniji sem obdelal za predavanja; v štiristo slikah so predstavljeni vhodi v rudnike, notranjost, predmeti in minerali – cinabarit, sfalerit, azurit, malahit, halkopirit, barit, galenit, aragonit, ankerit … Dodal sem tudi nekaj risb in zemljevidov za boljšo predstavo, kje se rudniki nahajajo. Znanje, ki sem ga pridobil skozi leta raziskovanj, želim prenesti naprej ljudem, ki jih to področje zanima. Zelo bi bil vesel, če bi se lokalne skupnosti in turistične organizacije bolj zavzele za oživitev zapuščenih rudnikov kot turističnih znamenitosti, tako kot to že desetletja uspešno tržijo naši severni sosedi. Dober primer pri nas za to so kranjski rovi, ki so jih za javnost odprli lani!«

Ostaniva na Gorenjskem in njeni bližnji okolici. Kje so bili najbolj »tipični« rudniki?

»Na jeseniškem koncu so Savske jame, v katerih je bila osnovna ruda siderit, v njih najdemo tudi kremen, realgar, auripigment. Tod so že leta 1381 uredili odnose v rudarstvu in plavžarstvu s t. i. Ortenburškim rudarskim redom. Danes je delno ohranjen in obiskovalcem na ogled vhod v Korlnov rov.

V Šentanskih rudnikih v tržiškem koncu so med leti 1875 in 1902 pridobili 180 ton živega srebra. V rudnikih so minerali cinabarita. Rudniki so zajemali več rovov v skupni dolžini 2800 metrov, najdaljši med njimi je bil Julijev rov v dolžini 1380 metrov. Del Antonovega rova so odprli za obiskovalce. Pod Korošico je bil rudnik cinkove svetlice (sfalerita), še danes so vidni ostanki kamnitih stebrov peči za topljenje. Nad kmetijo Počivalnik severno od Tržiča pa so trije rudniški rovi, koder so iskali bakrove minerale. Tukaj najdemo halkopirit, bornit, malahit, azurit, barit, galenit. V rovu pod planino Šija pa so iskali minerale za pridobivanje železa. Na Begunjščici so kopali mangan, vhod v rov je malo pod Roblekovim domom, a ga bo treba še raziskati. Pričakujem, da so v njem minerali manganita. Dva rova sta pod Stegovnikom.; minerali, ki jih je možno najti na odvalu, so tetraedrit, malahit, azurit, galenit, pirit, kalcit, dolomit, barit, schwazit …

Na Jelovici so pri kopanju za železovo rudo (bobovec) v jami Cok naleteli na naravno jamo. Poleg bobovca je tam veliko protastega kalcita.

V Škofjah pri Cerknem so Italijani kopali bakrovo rudo do leta 1942, za rudnik so značilni minerali halkopirit, bornit, malahit, azurit, kremen …

Rudniški rov v Bodoveljski grapi v Poljanski dolini je zarušen, so pa tam minerali: malahit, azurit, halkopirit, tetraedrit, dendriti, kremen, kalcit, bornit.

V hribih nad vasjo Krašnja pri Kamniku so v 19. stoletju kopali kremen. Dobi se minerale, kot so rutil, kremen, siderit, dickitna glina. V Markovem v Tuhinjski dolini je bil kaolin – preperina glinencev pa je kaolinit, kaolinska glina za keramiko. Rudniški rov je dolg kilometer in ves obdan z betonskimi kvadri. Vidni so še ostanki železniških tirov.«

Omenjate tudi rudnik na Šmarjetni gori.

»Na Šmarjetni gori so zagotovo kopali mangan, čeprav jamarji rova še nismo odkrili. Problem so zaruški (krovnine), ki prekrivajo vhode v rove. Po obliki terena vemo približno, kje naj bi to bilo, a je teren težko dostopen, vendar ne bomo odnehali.«

Kako je s kodeksom in odnašanjem mineralov iz rudnikov?

»Zagotovo se iz naravnih jam nič ne sme odnašati. Na to takoj na začetku opozorimo mlade jamarje in tudi zbiralce. Glede rudnikov pa bo potrebno še marsikaj doreči.

Poleg tega je to precej nevarno početje (podprt les zdrži nekaj desetletij, potem popusti, nevarno je tudi na prelomih …) in odsvetujem laikom, da hodijo v opuščene rudnike. Enkrat se nama je s prijateljem Stanetom Lamovškom zgodilo, da se je v rudniku večtonska skala odkrušila s stropa samo kakih deset metrov stran.«