Zakon o TNP naj bi pisali neodvisni strokovnjaki

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / torek, 20. januar 2009 / 06:00

Cipra Slovenija v svojem pismu okoljskega ministra Karla Erjavca poziva, naj pripravo novega predloga zakona o TNP zaupa neodvisni strokovni instituciji.

Kranj – Društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija je v imenu koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pismo, v katerem mu sporočajo, da zadnji predlog zakona o TNP ne ustreza zahtevam iz njihove spomenice za Triglavski narodni park in ne upošteva rešitev, ki so jih predlagali v strokovnem osnutku zakona. Zato mu kot edino konstruktivno pot naprej pri pripravi novega zakona o TNP predlagajo, da pripravo zakonskega osnutka zaupa neodvisni strokovni instituciji.

Koalicija za Triglavski narodni park, ki združuje 23 nevladnih organizacij, je že pred štirimi leti predstavila spomenico za Triglavski narodni park, s katero so izrazili nasprotovanje takratnemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede novega zakona. Maja 2005 so na podlagi spomenice pripravili tudi osnutek zakona, ki naj bi predstavljal ustreznejšo podlago za novi zakon. Predstavnika koalicije sta od marca 2006 sodelovala tudi v komisiji, ki jo je ustanovil nekdanji okoljski ministre Janez Podobnik, da bi pripravila predlog zakona, ki bi bil sprejemljiv za vse. »Januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela komisije prejeli nov osnutek zakona o TNP, ki so ga pripravile službe ministrstva in ga je minister Podobnik kljub nasprotovanju naše koalicije vložil v zakonodajno proceduro. Ta osnutek v prejšnjem sklicu državnega zbora ni bil obravnavan, zaradi česar se z novim sklicem zakonodajni proces začenja znova,« je opozoril predsednik Cipre Slovenija Jernej Stritih.

Zadnji predlog zakona o TNP, ob tem poudarja Stritih, je zanje nesprejemljiv iz več razlogov. Po njihovem ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja narodnega parka niti ne preprečuje vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov. Poleg tega, dodajajo, ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij ter ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku. Ne zagotavlja, še menijo, ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju ter ne daje podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe niti ne odgovarja na vprašanje, kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo čez sedanje meje parka. Prepričani so tudi, da ponuja individualne odpustke posameznim bohinjskim črnim graditeljem znotraj parka, kar, pravi Stritih, predstavlja kršitev ustavnega načela enake obravnave pred zakonom. »Prebivalci parka nasploh pa so še vedno zapostavljeni in ne dobijo dovolj možnosti za razvoj lastnega gospodarstva ob ohranjanju narave, za kar imamo po svetu in v Evropi vrsto primerov dobre prakse. V recesiji so taka delovna mesta še kako potrebna in bolj kakovostna kot zaposlitev v hotelih,« še dodaja Stritih.