Sneg je spet presenetil (cestarje)
Prepozno pluženje in posipanje je v sredo na gorenjskih cestah povzročilo obilo težav, največ na območju Kranja.
Kranj – Čeprav so vremenoslovci za noč s torka na sredo napovedali sneg tudi v nižinah, to očitno ni bil dovolj jasen signal za pristojne cestne zimske službe. Skoraj povsod po državi, predvsem pa na Gorenjskem, je bil zaradi neočiščenih cest v sredinem jutru pravi prometni infarkt, razmere pa so se vsaj nekoliko izboljšale šele v zgodnjih popoldanskih urah, ko je sneženje nekoliko oslabelo. Precej težav so imeli tudi tisti, ki se na delo odpravljajo v Ljubljano, kajti odpovedali so tudi vzdrževalci gorenjskega kraka avtoceste. Zaradi slabo očiščenih cest je več avtomobilov zdrsnilo s cest, prometna nesreča pri avtocestnem uvozu pri Vodicah pa je povzročila dolge zastoje. Tako je pot od Kranja do Ljubljane trajala tudi poltretjo uro, na delo pa so zamujali tudi drugi. Cestarji sredin prometni kaos, ki je bil najhujši na območju Kranja, pripisujejo predvsem nizkim temperaturam, saj sol ni raztapljala suhega snega, na voziščih pa se je ustvarila snežna deska. Po zagotovilih vodje zimske službe cestnega podjetja Kranj Damjana Pestotnika, so se plugi in posipalniki na ceste odpravili pravočasno, prvič že med drugo in četrto uro zjutraj, naslednjič pa med osmo in deveto. Večina lokalnih cest je bila sicer zasnežena tudi v poznih dopoldanskih urah.
Cestno podjetje Kranj s svojimi 45 vozili za pluženje in posipanje ter s pomočjo kooperantov vzdržuje 524 kilometrov državnih in 220 kilometrov lokalnih cest. Sneženje v zgodnjih urah sredinega jutra je bilo očitno prehud zalogaj, čeprav snežne padavine niso bile obilne. Po oceni Damjana Pestotnika iz Cestnega podjetja Kranj je nevšečnosti v prometu povzročilo predvsem nedelovanje soli, ki bi pri temperaturi minus dve stopinji Celzija precej lažje topila sneg, pri minus štiri ali pet stopinj Celzija pa se je njena učinkovitost bistveno zmanjšala. Pestotnik tudi meni, da so se cestarji s plugi in posipalniki pravočasno odpravili na delo in zavrača očitek, da so težave nastale zaradi prepoznega pluženja. Oteževalna okoliščina za cestarje je dejstvo, da je bilo sneženje od četrte ure dalje najbolj intenzivno na območju Kranja in Škofje Loke, medtem ko je v Zgornjesavski dolini močneje začelo snežiti šele kasneje. Del krivde za težave v prometu vodja zimske službe pripisuje tudi preveč nervoznim voznikom in meni, da bi bila situacija, če bi bilo snega več, celo boljša, saj bi bila vožnja bolj umirjena.
Ker ceste kljub temu v sredo zjutraj niso bile očiščene tako, kot so pričakovali vozniki (cestarji so najprej dolžni zagotoviti prevoznost glavnih cest), je treba pripomniti, da pri zimski službi tudi tokrat ni odpovedala tehnika, ampak človeški faktor. Čeprav so odgovorni pluge in posipalnike poslali na ceste že ob začetku sneženja, to ni zadostovalo. Izgovori zaradi nedelovanje kemije pač ne zdržijo, saj je stroka, ki se ukvarja z zimsko službo, precej natančna. Če ne drugje bi operativni vodje cestnih zimskih služb v številnih strokovnih člankih lahko prebrali, kakšna sredstva in v kakšnih razmerjih se uporabljajo za posipanje cest pri določenih temperaturah in tudi pred napovedanimi snežnimi padavinami. Največji sovražnik zimskih vzdrževalcev je dež, ki sol in druge snovi spere ceste pred sneženjem. A dežja tokrat ni bilo. Prst pa je spet treba uperiti tudi na voznike tovornjakov z največjo dovoljeno maso na 7,5 tone, ki se morajo ob sneženju samodejno izločiti iz prometa, a tega ne storijo in povzročajo nepotrebne zastoje.