"Po značaju sem zmagovalka"

Predsednica uprave tržiškega Peka pravi, da si bodo še naprej prizadevali za ugled blagovne znamke Peko.

Tržič – Prav na prelomu starega v novo leto so lastniki Peka – prek osemdeset odstotkov je to država, v nadzornem svetu imenovali Marto Gorjup Brejc za predsednico uprave v tretji mandat, pri čemer ni šlo vse gladko. Marto Gorjup Brejc smo povabili na pogovor.

V javnosti veljate za menedžerko, ki ji je uspelo sanirati Peko. Bili ste celo nominirani za Delovo osebnost leta. Kaj bi po dveh mandatih posebej poudarili?

»Predvsem svoje prepričanje, da je mogoče vsako firmo, tudi če je v še tako velikih težavah, postaviti na lastne noge. Mislim, da je to najpomembnejši rezultat mojega osemletnega dela, ki tudi največ šteje. Po značaju želim biti zmagovalka in to sem dosegla.«

Prehodili ste pot od izgube do sicer skromnega dobička, še pomembneje pa je, da tudi do razvoja …

»Res je bila ob mojem nastopu precejšnja izguba in stanje je bilo treba najprej stabilizirati. Veliko delo smo opravili za blagovno znamko – za dvig ugleda in prepoznavnosti, tega pa ni brez ustreznega produkta, ki je osnova. Samo dober izdelek, ki ga je treba neprestano izboljševati, prilagajati, mu dajati dodano vrednost, je ključ do ugledne blagovne znamke.«

S kakšnim programom ste nastopili tretji mandat?

»Glede na negotove razmere, sem pripravila tri scenarije. Od »črnega«, ko naj bi se recesija zaradi velikega upada kupne moči ljudi Peka bolj dotaknila, z vprašanjem kako preživeti do optimističnega, ki je vsekakor pomemben za vse zaposlene, ki morajo imeti ambiciozne cilje, za katere se moramo vsi truditi, da jih dosežemo. V nobenem primeru pa ne bomo odstopili od nadaljnje diferenciacije izdelkov, od repozicioniranja izdelkov in nadaljnjega izboljševanja ugleda produktov in blagovne znamke. Najpomembneje je, da smo v vsakem primeru pripravljeni.«

Ob izteku vašega drugega mandata se je izrazilo nekaj različnih pogledov na vaš predlog o razširitvi uprave, kar bi vas razbremenilo. Zakaj?

»Za upravo je pomembno, da je dobro uigrana ekipa, da ima iste cilje, da ima isto strategijo. Uprava, ki je razglašena, vedno škoduje podjetju in zaposlenim. Zakaj ni prišlo do razširitve uprave, bi morali vprašati lastnike. Osem let je bila vsa odgovornost na mojih ramenih in sedaj, ko je firma stabilizirana, sem videla priložnost, da to porazdelimo, predvsem pa, da z novimi člani dobimo tudi nove ideje, predloge za nove spremembe, za še boljše delo.«

Je to vprašanje zaključeno?

»Prepričana sem, da se bomo o tem še pogovarjali.«

Veljate za izjemno delovno. Kako vam uspe to obsežno delo usklajevati z zasebnim življenjem?

»Ne predstavljam si uspešnega dela brez tega, da se s temi nalogami ne poistovetiš, da nisi z dušo in srcem v samem podjetju. Za mene je to ključ do uspešnega vodenja firme. Imam srečo, da imam moža, ki me dejansko v vsej dolgoletni karieri podpira, in otroke, ki so samostojni, res da so sedaj starejši kot takrat, ko sem začela. Naše skupno življenje je skoncentriramo takrat, ko smo skupaj, takrat smo intenzivni. Naše življenje je vseskozi, pri vsem, kar počnemo, intenzivno.«

V Tržič se vozite iz Ljubljane?

»Da. Vendar skušam tudi čas vožnje izkoristiti. Telefonske konference so že kar redna praksa, vožnja pa je tudi sicer priložnost za razmislek, načrte za prihodnji dan. Nova tehnologija, mobilni telefoni so resnično v pomoč.

Sicer pa priporočam vsakomur, da se, ne glede na delovno mesto, poda za delom, na delo tudi v drugo okolje. Smo majhna državica z vedno boljšo prometno infrastrukturo. Slovenci smo glede tega zelo togi, v razvitih državah je normalno, da se iščejo priložnosti širše.«

Ob vašem izteku mandata se je pojavilo tudi anonimno pismo z nekaterimi očitki, ki so očitno dali nekaterim misliti. Na izpostavljenem položaju, kakršen je vaš, je normalno, da doživljate tudi kritike. Največ skrbi je vzbudil očitek o velikih zalogah. Kaj je res?

»Vsaka firma mora imeti zaloge, sanjsko bi bilo poslovati brez njih. Znane so metodologije določanja optimalnih zalog in temu se približujemo. Ker imamo lastno prodajno mrežo, natančno spremljamo gibanje zalog, ki nam še omogočajo dobro založenost s celotnim asortimentom in vsemi velikostnimi številkami. Tudi primerjave s podobnim podjetjem kažejo, da smo celo boljši in stalno si prizadevamo za hitrejše obračanje zalog. Podatki v anonimki so zavajajoči, pri nas je obrat prej kot v enem letu.«

Večkrat ste v pogovoru za Gorenjski glas omenjali nujnost posodobitve informacijske tehnologije. V anonimnem pismu vam to očitajo. Zakaj?

»Posodobitev informacijskega sistema smo načrtovali že ob finančnem načrtu pred prisilno poravnavo v letu 2001. Pošteno bi bilo, da se pove, da smo tedaj imeli računalnike 286, ki so temeljili na programih DOS. Ker je bilo ob prehodu na evro obvezno dvojno označevanje cen, tega pa zastareli računalniški sistem ni omogočal, je bila zamenjava nujna. Zamenjava informacijske tehnologije pa je vedno vezana tudi na spremembe v organizaciji in procesih, kar pa zahteva tudi spremembo navad, nekaterih paradigem, lahko rečem tudi spremembo kulture v podjetju. Pri tem smo tudi po statistki uspešni, še zdaleč pa delo pri tem ni končano, to ostaja še velik izziv.«

Opozarjali so tudi na odhajanje strokovnjakov …

»Ko smo bili v krizi, prisilni poravnavi, marsikdo ni verjel v uspešno sanacijo in povsem normalno je bilo, da so si nekateri poiskali druge možnosti. Število takih je bilo sicer, glede na celoto, povsem marginalno. Sedaj se je položaj obrnil. Ob težavah drugih smo dobili možnost zaposlovanja. Nekoč so se nas izogibali, danes smo postali tudi za zaposlitev zanimivi. Prav letos se bodo k nam vrnili nekateri, ki so nas v preteklosti zapustili. To je zame svojevrstna potrditev.«

Kaj pa očitki o izgubi v Srbiji in BiH?

»Podatki so povsem napačni. Po desetih letih odsotnosti smo v letih 2001, 2002 začeli znova graditi mrežo z zelo skromno izbiro blaga. Zavestno smo začeli počasi, zavedajoč se, da bo prodaja manjša. Morali smo spoznati potrebe, lokalni okus, prodaja in s tem prihodki naraščajo.«

Kriza v gospodarstvu kot posledica finančne krize se zaostruje. Kako to občutite v Peku?

»Lansko leto smo uspešno zaključili in tudi v novem poslovnem letu, ki se začenja, te krize še ne občutimo. Menim, da je to tudi posledica tega, da smo tudi v konjunkturi razvijali dobre izdelke, povečevali ugled blagovne znamke in širili lastno prodajno mrežo, zato nismo odvisni od trgovcev. Škarje in platno imamo v svojih rokah.«

Kakšni posebni načrti za letos?

»Še bomo skrbeli za presenečenja ob predstavitvah novih kolekcij, še naprej bomo izdelovali unikatne kolekcije, kolekcije bodo še zahtevnejše in boljše. Pohvaliti moram svoje sodelavce, da jim je uspelo preskočiti z industrijskega načina na butični način. Pri izdelavi obutve je še vedno veliko ročnega dela in ljudje lahko še veliko vplivajo na kvaliteto izdelave. Že konec januarja bomo začeli internetno prodajo na nemškem trgu, v drugi polovici leta na Hrvaškem, iščemo tudi pravo internetno trgovino na domačem trgu.

V ponos in veselje mi je, da imamo že veliko poznavalcev, ki cenijo naše delo, to je potrditev našega dela. Potrudili se bomo, da bomo upravičili zaupanje.«