Trije od štirih mladih vsaj enkrat okuženi s HPV

Besedilo: Mojca Šimenc
sreda, 14. januar 2009 / 06:00

Humani papiloma virusi so obsežna skupina DNK virusov, ki se prenašajo s kože na kožo. Poznamo več sto genotipov vrusov HPV, človeku nevarnih jih je 30 do 40.

Večinoma gre za anogenitalne HPV viruse, za katere je značilno, da naselijo kožo in sluznico v genitalijah. Prenašajo se s spolnimi odnosi (analnimi, vaginalnimi, oralnimi) in jih delimo na nizkorizične in visokorizične. Prvi povzročajo genitalne bradavice (kondilome), drugi pa raka materničnega vratu, povezujejo pa jih tudi z rakom na spolovilu in anusu.

HPV najbolj ogrožajo mlajše od 25 let

Okužbo z anogenitalnimi HPV virusi vsaj enkrat v življenju preživi od 50 do 80 odstotkov ljudi, najbolj ogroženi so mlajši od 35 let, še posebej mlajši od 25 let. Po 35. letu število incidenca opazno pade. Glavni »težavi« pri okužbi s HPV sta, da ljudje sploh ne vedo, da so okuženi, saj nimajo nobenih bolezenskih znakov, ter da se pred njo (za razliko od ostalih spolno prenosljivih okužb) ne moremo zanesljivo zaščititi s kondomom. HPV virus namreč lahko naseli celotno genitalno območje, ki ga je s kondomom nemogoče pokriti. Tveganje za okužbo povečujejo zgodnji začetek spolnega življenja (pri starosti 15 let in manj), večje število spolnih partnerjev, kajenje, okvarjena celična imunost in (pri ženskah) uporaba hormonske kontracepcije. Večkrat, kot se okužimo, večje je tveganje, da naš imunski sistem okužbe ne bo mogel več premagati in se bo razvila v trajno (perzistentno). Ta lahko brez kakršnih koli zunanjih znakov traja več let, dokler ne nastopijo posledice: predrakave spremembe (oziroma v skrajni fazi rak materničnega vratu, zadnjikovega kanala, žrela, penisa in nožnice) in/ali genitalne bradavice. Treba je tudi vedeti, da se zaporedoma lahko okužimo z več visoko in/ali nizkorizičnimi virusi HPV pa tudi, da ni pravila, ali in kdaj se bo okužba razvila v trajno. »Usoden« je lahko že prvi stik z virusom. Okužba v nas lahko počiva več let, celo desetletij, potem pa ob padcu imunosti izbruhne.

Posledice okužb s HPV

Okužbo z virusom HPV dokažejo s testom, ki ga opravi ginekolog. Gre za enega od testov, ki jih opravijo ob odvzemu brisa materničnega vratu. Točnih podatkov o številu okuženih med moškimi ni, če je okužena ženska, pa domnevajo, da je v več kot 70 odstotkih okužen tudi njen spolni partner. Pri moškem okužba, tudi če gre za visokorizične (najbolj nevarne) seve HPV, lahko poteka še posebej tiho: povzroči zelo majhne poškodbe na penisu, ki običajno ostanejo neopažene. Virusi, ki povzročajo genitalne bradavice, se razlikujejo od tistih, ki povzročajo predrakave spremembe. Med slednjimi (torej visokorizičnimi) so najbolj pogosti tipi HPV 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58, 59 in 68. Genitalne bradavice sicer ne ogrožajo življenja, je pa njihovo zdravljenje dolgotrajno in neprijetno, poleg tega pa se zelo rade ponavljajo. Tehnike zdravljenja so kirurška odstranitev, laser, zamrznitev s tekočim dušikom ali ogljikovim dioksidom in uporaba trikolorocetne kisline. Če genitalnih bradavic ne odstranimo, se lahko razvijejo v maligne tumorje. Čeprav je največ govora o spolno prenosljivih HPV virusih, obstajajo tudi drugi tipi, ki prav tako povzročijo spremembe na koži. HPV 1, 2, 3 in 4 povzročajo virusne bradavice na koži in podplatih, HPV 13 in 32 pa virusne bradavice na ustni sluznici.