V soju bakel in lune v gozd
Osmi nočni pohod do Krive jelke v Udin borštu je privabil množico ljudi. Greli so se ob ognju, kuhanem krompirju, čaju in še kakšni močnejši pijači.
Zgornje Duplje – Jasa v Udin borštu, kjer so se nekdaj zbirali rokovnjači, je priljubljena izletniška točka prebivalcev iz občine Naklo in sosednjih krajev. Množičen obisk doživlja dvakrat na leto. Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje organizira januarja nočni pohod, maja pa rokovnjaško srečanje in tek. Minulo soboto je pripravilo že osmi nočni pohod, ki iz leta v leto privablja vse več ljudi. Večina se je zvečer podala v strnjeni koloni izpred gasilskega doma v Zgornjih Dupljah. Zasneženo pot so osvetljevale številne bakle in polna luna, k hitri hoji pa je pohodnike priganjal oster mraz.
Na cilju so se pogreli ob kresu, kuhanem krompirju in vročem čaju. Franc Ravnikar je povedal, da so skuhali sedemdeset kilogramov belega krompirja, ki gre vselej v slast. Njegova žena Micka in Martina Umnik sta zastonj delili čaj. Za žganje, kuhano vino in kruh z zaseko so morali obiskovalci seči malo v žep. Kot sta pojasnila Jurij in Stanislava Hojan, člani društva radi postrežejo gostom na raznih prireditvah. Onadva sta v društvu od začetka in kljub visokim letom še vztrajata. Predsednik društva Ivan Meglič je pohvalil prizadevno »rokovnjaško druščino« in gasilce, ki skrbijo za varnost. Med slednjimi je bil tudi Andrej Toporš. Dejal je, da doslej niso imeli težav z ognjem. Ivan Meglič je bil navdušen nad množičnim obiskom, ki potrjuje zanimanje za njihove prireditve.
Domačinka Vesna Balantič in sinova Blaž ter Gašper so med udeleženci pohoda iz Dupelj že več let. Tja prihajata z Golnika Luka in Irena Lombar, za katera je prireditev tudi priložnost za srečanje z znanci. Upokojenec Matjaž iz Žiganje vasi se je nočnega pohoda udeležil dvakrat, sam pa se peš odpravi v Udin boršt vsako jutro. Poseben rekord ima Ani Markič iz Sebenj, ki je lani zbrala kar 270 obiskov Krive jelke. Kot je priznal njen mož Lojze, ima sam nekaj manj obiskov. Tokrat je pripeljal skupino petnajstih vaščanov in sosedov iz Križev, v kateri so bili mladi in starejši. Slednji so zaupali, da pogrešajo župana Janeza Štularja. Radi bi mu ponudili nekaj tržiške kačje sline in z njim zapeli. Ob odhodu so veselo zavriskali in se podali proti domovom.