Iz starih časov: Trubarjevo razodetje

Spoznali smo Trubarjev album, ki ga je izdala Mladinska knjiga, napisal pa Mihael Glavan.

V tem imenitnem delu smo prebrali tudi izjemno zgodbo o tem, kako smo Slovenci v Trubarjevem letu pridobili delno ohranjeni in restavrirani izvod Trubarjeve knjige Noviga testamenta pusledni dejl iz leta 1577. To je peti ohranjeni izvod na svetu in prvi v Sloveniji. Mihael Glavan je za Mladinsko knjigo izbral, prevedel in komentiral tudi izbrana poglavja iz tega dela, izšla so v knjižici z naslovom Trubarjevo razodetje. Posebnost te izdaje je v tem, da je »dvojezična«: na levi strani imamo izvirno besedilo v Trubarjevi slovenščini ali nemščini, na desni pa prevod istega besedila v sodobno slovenščino. V tej se naslov glasi: Poslednji del Nove zaveze, v katerem so pisma sv. Pavla Hebrejcem, Jakobovo, Petrovo, Janezovo, Judovo in Razodetje sv. Janeza s kratkimi razumljivimi razlagami. Poudarek je, kot rečeno, v tem, da zdaj lahko preberemo odlomke iz tega dela v sodobni slovenščini; branje Trubarjevega izvirnika je namreč, resnici na ljubo, dokaj težavno početje.

V prevodu pa se prav lepo bere. Navedimo odlomek iz Trubarjevega predgovora k Janezovemu Razodetju, kjer že na začetku govori o tem, »kako in kaj se bo zgodilo v poslednjih časih pred sodnim dnem na nebu, na vodah, na zemlji in med ljudmi«. »Da bodo pogosti lunini in sončni mrki, da bodo zvezde padale z neba, da se bodo gibale nebeške sile in se bodo videli čudni kometi in druge prikazni. Na morju bodo velike nevihte, šumenje in valovi, ob vodah grozne povodnji, na zemlji pogosti močni potresi, udori, gore se bodo razklale in se valile. Med ljudmi se bodo razširile kužne bolezni, vojske, boji, punti, draginje, lakote in vse zlo, nečistovanje, prešuštvovanje, nezvestoba, sovraštvo, zavist, goljufija in lenoba. Ljudje bodo povsem varni, brez Božjega strahu, nepošteni, lakomni, razsipni, stalno bodo pijančevali, se ženili iz koristi, razkošno živeli, nasilno ravnali z ubogimi, gradili, zidali, kupčevali, zasramovali, sovražili in preganjali prave pridigarje, kot je bilo v času Noeta in Lota.« Je torej – glede na to, da se po svetu vse to že dogaja – sodni dan blizu?

Glavan meni, da je Trubar dejansko razmišljal apokaliptično. »Razodetje kot osrednje besedilo te knjige je Trubarja usmerjalo, da je v svojih komentarjih še posebej temeljito in odkrito izrazil svoje religiozno občutje apokaliptičnega časa in ga didaktično spretno povezal s primeri dogajanja po svetu in v domačih krajih. Trubar sodi med tiste evropske teologe, ki so v močnem muslimanskem turškem imperiju, ki je v tistem času dosegel vrhunec svoje moči, in v dinamičnem reformacijskem vrenju, ki ga je rimskokatoliška cerkev zavračala na vse mogoče načine, najbolj trdno verjeli, da se že udejanjajo apostolove napovedi o prihajajočem sodnem dnevu. Pozorno branje njegovih komentarjev, tudi v tej knjigi objavljenih, jasno pokaže, da si je za širitev in krepitev evangeljske cerkve prizadeval predvsem iz odrešenjskih razlogov, torej zato, da bi se kristjani pravočasno pripravili k pokori za svoje zmote in grehe, in ne toliko zato, da bi protestantska cerkev prevzela vlogo katoliške v urejanju sveta.«