Oskrba s plinom normalna

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / petek, 9. januar 2009 / 06:00

Kljub popolni ustavitvi dobave zemeljskega plina iz Rusije na Gorenjskem oskrba s plinom poteka nemoteno.

Kranj – Zaradi rusko-ukrajinskega spora je v sredo opolnoči tudi Slovenija v celoti ostala brez zemeljskega plina, ki iz Rusije prihaja v Evropo preko Ukrajine. Rešitev spora, zaradi katerega so brez ruskega plina ostale predvsem države srednje in vzhodne Evrope, so sicer včeraj vpletene strani iskale v Bruslju.

Plinski spor je različno vplival na evropske države; v Pančevu v Srbiji je na primer v sredo brez ogrevanja ostalo kar 70 tisoč prebivalcev. V Sloveniji po zagotovilih Geoplina, največjega dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji, ni razlogov za skrbi, saj imajo na zalogi več kot sto milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi ob običajni porabi zadostovalo za dober mesec dni. Glavni direktor Geoplina Alojz Stana je tako pojasnil, da jim je uspelo zagotoviti transportne poti za praznjenje svojega skladišča v Baumgartnu, s čimer so nadomestili izpad ruskega plina. Poleg tega iščejo možnosti za nakup dodatnega zemeljskega plina na prostem trgu. Geoplin je sicer vse svoje odjemalce pozval k optimalni rabi zemeljskega plina, ne pa tudi k redukcijam.

Tudi gorenjski dobavitelji in večji odjemalci zemeljskega plina še ne čutijo popolne redukcije ruskega plina. »Težav za oskrbo svojih odjemalcev z zemeljskim plinom zaenkrat nimamo, smo pa vse pozvali, da naj uporabljajo substitute, če imajo to možnost,« je zagotovil Andrej Krč, vodja poslovne enote Energetika v kranjskem Domplanu, ki ima več kot tri tisoč odjemalcev v občinah Kranj in Naklo, ki jim v zimskem obdobju dobavijo med 2,7 in 3 milijoni kubičnih metrov plina na mesec. »V kolikor bi se plinska kriza poglobila, bi se ravnali v skladu z internim programom nujnih ukrepov za zagotavljanje plina v izrednih razmerah, ki so lahko izredno nizke temperature ali pa takšna situacija, v kateri se je sedaj znašla Evropa. V vsakem primeru moramo zagotoviti zadostno količino energentov odjemalcem, ki imajo poseben status. To so gospodinjstva, bolnišnice, šole in podobne ustanove,« je še pojasnil Krč.

Poglobitve plinske krize si zagotovo ne želijo v jeseniškem Acroniju, kjer se povprečna mesečna poraba giblje okoli šest milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer so največji odjemalec plina na Gorenjskem. »Večino plina porabimo za proizvodnjo. Ker alternativnih virov energije nimamo, bi nadaljevanje plinske krize v najslabšem primeru lahko povzročilo tudi zaustavitev celotne proizvodnje v železarni in jeklarni,« opozarja direktor za tehnologijo Branko Banko. V Acroniju so se takoj odzvali na poziv Geoplina in racionalizirali porabo plina tam, kjer je to možno, je še pojasnil Banko.