Načrtov mu ne manjka

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / / 06:00

Gregor Debeljak iz Dolenje vasi v Selški dolini v novi sezoni načrtuje tako nastop na kvalifikacijah za olimpijske igre v boksu kot tudi uspešna nastopa na svetovnem prvenstvu v boksu in kikboksu.

Dolenja vas - Za Gregorjem Debeljakom je uspešna sezona, ki jo je tik pred novim letom zaključil z zmagami na mednarodnih tekmovanjih v boksu in kikboksu, z zmago v svojem prvem nastopu v kikboksu med profesionalci, jeseni pa je domov prinesel tudi bronasti odličji z evropskih prvenstev v full in light kontaktu v kikboksu. Toda Gregor, ki se bori v disciplinah do 57 kilogramov, ima za novo sezono še višje načrte.

Lahko najprej nekaj več poveš o tekmovanjih v zadnjih mesecih?

»Na evropskem prvenstvu v full kontaktu oktobra v Bolgariji sem osvojil tretje mesto, saj sem izgubil le v polfinalu proti svetovnem prvaku iz Rusije. To je do sedaj moj najboljši rezultat v full kontaktu, kolajna v tej disciplini pa se mi zdi še veliko več vredna od drugih v semi in light kontaktu, saj je to disciplina, kjer se udarja na polno, borba pa se izvaja v ringu, od koder ne moreš pobegniti, sodnik ne prekine borbe, razen v izrednih razmerah. Zato nam, kikboksarjem, predvsem pa meni osebno, dober rezultat v full kontaktu največ pomeni, čeprav se še vedno redno udeležujem tudi tekmovanj v light kontaktu. Tako sem šel v novembru tudi na evropsko prvenstvo v light kontaktu, kjer pa sem znova naletel na istega ruskega tekmovalca, ki me je spet premagal in znova sem se moral zadovoljiti s tretjim mestom. Dejstvo je pač, da je trenutno on boljši od mene in da bo treba še trenirati, preden ga bom lahko premagal.«

Postal si tudi slovenski prvak v light kontaktu in odlično nastopil na odprtem prvenstvu Hrvaške, imel pa si tudi svoj prvi profesionalni dvoboj.

»Slovenski prvak sem postal na odprtem prvenstvu Slovenije v Zagorju, prav tako sem zmagal na odprtem prvenstvu Hrvaške, povsod pa sta bili članski disciplini le light in semi kontakt. V Novem Sadu sem nastopil tudi na svoji prvi profesionalni borbi v full kontaktu. Premagal sem domačina Aleksandra Djordjevića, te zmage pa sem bil še posebno vesel, saj so bili na to prireditev povabljeni sami vrhunski športniki v borilnih veščinah. Med vsemi, ki smo se borili v štirinajstih borbah, sem bil na koncu razglašen tudi za najboljšega borca tekmovanja.«

Prav tako si v zadnjem času začel nastopati na boksarskih tekmovanjih.

»Za boks sem se odločil zato, ker sem si želel izboljšati tehniko rok. Trener Sašo Taraniš, ki je selektor slovenske boksarske reprezentance, mi je predlagal, da se preizkusim tudi na tekmah, in tako sem šel na državno prvenstvo, kjer sem zmagal. Udeležil sem se tudi turnirjev v Italiji in bil ob zmagi nekajkrat razglašen tudi za najboljšega borca turnirja. Vse to pa mi je dalo upanje, da bi v boksu še lahko napredoval, zato se bom pripravljal tudi za kvalifikacije za olimpijske igre leta 2012. Te so že maja in junija 2009, in če mi bo uspelo, bom lahko nastopil v Londonu. To pa mi še več pomeni zato, ker imamo vsi športniki željo nastopiti na olimpijskih igrah, pa tudi zato, ker do sedaj še nobenemu Slovencu ni uspelo, da bi boksal na olimpijskih igrah. Kikboks pač ni olimpijska disciplina. Če bi bil, bi zagotovo že nastopil tudi na olimpijskih igrah.«

V tem letu te čaka tudi nastop na svetovnih prvenstvih.

»Načrtujem nastop tako na svetovnem prvenstvu v boksu kot na svetovnem prvenstvu v kikboksu, želim pa si dobrega nastopa v boksu in medaljo na svetovnem prvenstvu v kikboksu. Če bi premagal svetovnega prvaka, bi bil to res fantastičen uspeh …«

Kaj slovenske tekmovalce v borilnih športih loči od drugih najboljših na svetu?

»Ruski tekmovalci, pa tudi mnogi drugi, s katerimi se srečujem na tekmovanjih, so pač profesionalci, lahko se stoodstotno posvečajo temu športu. Mesečno dobivajo športne štipendije, država jih podpira tudi z denarnimi nagradami, ki jih dobijo za medalje na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Vsak ima svojega trenerja, svojega maserja. Jaz nimam ničesar od tega, simbolično nagrado za kolajne dobim le od kikboksarske zveze. Zato hodim v službo, nato pa vsak dan treniram sam, poleg tega pa sem tudi trener drugih kikboksarjev iz Škofje Loke in okolice, ki jih je trenutno blizu štirideset. Vse si plačujem sam, sponzorje je težko dobiti, nekaj pomoči sem dobil v Alplesu, pomaga mi tudi Čistilni servis Rozman Marjan. Vse, kar zaslužim, porabim za svoj šport in udeležbo na tekmovanjih. Sicer pa nimam ne časa ne denarja za nič drugega, saj se zavedam, da če hočeš biti dober, ne preostane drugega kot veliko treninga. Ves prosti čas pa je namenjen počitku, ki ga za vrhunski rezultat tudi ne sme manjkati.«