In memoriam: France Avsec

Prof. France Avsec je svoje delo in s tem v veliki meri tudi življenje posvetil mladim in matematiki. Kot izredno nadarjen matematik, asistent največjega slovenskega matematika Josipa Plemlja, bi lahko izbral akademsko kariero, pa vendar se je po krajši zaposlitvi na Statističnem uradu v Beogradu odločil za pedagoško delo. Najprej je bil zaposlen na Gimnaziji v Murski Soboti, kjer je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Miro. Poročila sta se, rodila se je hčerka Simona in potem v Kranju še sin Janez. Skupaj sta leta 1964 začela delati na Gimnaziji Kranj.

Tukaj je prof. Avsec poučeval trideset let. Po njegovi zaslugi je kranjska gimnazija slovela po dijakih z odličnim matematičnim znanjem, ki so imeli na univerzi čisto poseben status.

Mnogo učiteljev, raziskovalcev, znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev se prof. Avsca spominja s hvaležnostjo. Na Gimnaziji Kranj je opravil pionirsko delo pri uvajanju računalništva, kjer smo bili po njegovi zaslugi zopet korak pred drugimi. Aktivno je sodeloval pri razvoju numeričnih metod, kar je bilo v povsem znanstveni domeni. Ob nesebični ženini podpori se je ob pedagoškem delu še vedno posvečal tudi raziskovanju, kar dokazujejo številni članki in nekaj knjig. Raziskovalno delo je nadaljeval tudi po upokojitvi, bil je soavtor vaj pri statistiki in soavtor knjige astronomija, ki sta jo izdala skupaj s prijateljem Marijanom Prosenom.

Za svoje pedagoško in raziskovalno delo je prejel več priznanj, naj omenim le dve. Bil je peti prejemnik Priznanja DMFA in eden redkih srednješolskih učiteljev, ki je doslej prejel to priznanje. Je edini učitelj, ki je za svoje delo leta 1994 prejel Nagrado MOK, in to na predlog svojih dijakov.

Kot mladega učitelja je ogromno naučil mene pa tudi druge kolege matematike na naši šoli. Ni veliko govoril. Kar pa je povedal, je preprosto držalo. Pa naj je šlo za matematiko, fiziko, zgodovino ali poezijo. Ali poučevanje. Velikokrat nam je rekel: »Učite samo tisto, kar boste uporabili.« Matematika zanj še zdaleč ni bila samo orodje, pripomoček za druge discipline, matematika je bila zanj lepa, koristna in potrebna sama po sebi.

Sreča je, ne žalost, živeti življenje, kot ga je živel profesor France – življenje, v katerem je storil le prave reči, ubral le prave poti ter v sebi in drugih našel in pustil le dobre sledi …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 2. november 2007 / 07:00

Trije kolesarji, eno zlato kolo

Boj za zlato kolo za najboljšega kolesarja do 23 let je bil napet do zadnjih metrov zadnje dirke v sezoni. Ena sama točka je ločila tri prijatelje, klubske kolege v dresu Save. Kot zmagovalec je s kol...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 16:10

Najprej … nato!

Da se ne prenaglimo in si ne naredimo škode, je pri našem ukrepanju smiselno imeti nekaj potrpljenja in samokontrole. V naglici naredimo hitre poteze, ki jih nato popravljamo včasih leta in leta. Z...

Preddvor / / 16:02

Prednost ima športni park

Občinski svet v Preddvoru je sprejel strategijo trajnostnega razvoja občine, ob razpravi o sistemizaciji delovnih mest v šoli pa so načeli tudi potrebo po večjih jedilnici in šolski telovadnici.

Kronika / / 16:01

Prevažal preveč lesa

Bled – Blejski policisti so pred dnevi iz prometa izločili traktorista, ki je prevažal les v nasprotju s pravili za prevoz tovora. Tovor namreč ni bil ustrezno označen, bil pa je tudi pretežak ter...

Železniki / / 16:00

Hiše bolj urejene kot javne površine

Železniki – V Železnikih so se tudi letos pridružili akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki jo vodi Turistična zveza Slovenije. Najlepše urejene hiše, balkone in vrtove na območju Kra...

Kultura / / 16:00

Čerujevi Slovenski običaji

Pred dnevi so v prostorih Tržne občine Železna Kapla - Bela odprli slikarsko razstavo Kranjčana Boleslava Čeruja. Predstavlja cikel Slovenski običaji.