Kraljevska dišava

Ker so praznovali sv. trije kralji, bodimo tudi mi malce kraljevsko obarvani.

No, dišavnica, o kateri bomo govorili, sicer nima nobene povezave s sv. tremi kralji. Skupno jim je zgolj kraljevsko ime. V mislih imamo baziliko, katere latinsko ime Ocimum basiclicum pomeni »kraljevska dišava«. Ta rastlinica plemenitega imena v kulinariki velja za pravo kraljevo začimbo, v zdravilstvu pa med drugim znižuje količino holesterola v krvi, kar je po praznikih zelo dobrodošlo.

Bažilka, bažuljek, bosilj, bosiljek, božiljek, bražilka, bržilka je nekaj poljudnih imen, ki so jih rastlini prijetnega začimbnega okusa nadeli Slovenci. V Indiji naj bi jo gojili že 3000 let pred našim štetjem. Na staro celino naj bi jo davno tega zanesel Aleksander Veliki. V času Cezarja je slovela kot odlična začimbna, okrasna in zdravilna rastlina. Na svojih vrtovih so jo v 12. stoletju začeli gojiti menihi. Zelo ljuba je postala Italijanom, uspešno pa si je utrla pot tudi v naše vrtove in domove. Dobro se ujema s paradižnikovimi jedmi, zelenjavo, s solatami vseh vrst, siri, denimo mocarelo. Z njo tudi odišavimo mnoge omake. Ne smemo pozabiti niti na pesto, znamenito omako iz mešanice bazilike, česna, pinjol in oljčnega olja. Omenjeni pripravek se najbolje obnese na testeninah.

Spodbuja prebavo in lajša nespečnost

V zdravilne namene uporabljamo tako svežo kot posušeno baziliko, ki jo na drobno zrežemo in hranimo v temnem prostoru v dobro zaprti posodi, da ne izpuhti vsa zdravilna in začimbna moč. Bazilika uspešno odpravlja napenjanje, pospešuje prebavo, krepi želodec in zbuja tek. Uspešno blaži tudi bolečine in krče v želodcu. Dobro dene pri vnetju tankega črevesa in pri zastrupitvah v želodcu in črevesju. Že od nekdaj velja za zelišče, ki krepi in poživlja, izboljšuje vitalnost, pomaga pri depresiji, migrenah, tesnobi. Priporočajo jo ljudem, ki so zelo živčni in otrokom, ki težko zaspijo. Prav tako seveda tudi odraslim, ki jih daje nespečnost.

Pomoč za dihala in srce

Bazilika se za izjemno koristno izkaže pri vnetjih dihalnih poti. Z njo zdravimo kašelj, prehlad, astmo in bronhitis. Pri bolečinah v grlu in hripavosti grgramo bazilikin čaj. Preprečuje okužbe in zbija povišano telesno temperaturo. Bazilika naj bi varovala srce pred stresom, zniževala krvni tlak in raven holesterola. Zniževala pa naj bi tudi raven krvnega sladkorja in tako blažila tegobe sladkornih bolnikov.

Pospešuje izločanje mleka

Učinkovita je pri boleznih sečil, denimo pri vnetju ledvic, pri pekočem seču in bolečem mokrenju. Zdravi beli tok in pospešuje izločanje mleka iz mlečnih žlez pri doječih materah. Če z baziliko splakujemo usta, bo pozdravila boleče in neprijetne afte in odgnala neprijeten ustni zadah.

Dve ali tri skodelice čaja

Za čaj v obliki poparka vzamemo cvetje, liste in vrhnje dele stebla ali pa uporabimo samo liste. Žličko teh prelijemo s skodelico vrele vode, premešamo in pustimo pokrito stati deset do petnajst minut. Pijemo dve do tri skodelice nesladkanega čaja na dan po požirkih. V primeru, da ga uporabljamo kot prsni ali pljučni čaj, pa mu lahko dodamo žličko medu. Z dišečo bazilikino kopeljo bomo izboljšali splošno počutje in se poživili. Ljudsko zdravilstvo pri vnetju ledvic svetuje čajno mešanico iz enakih delov bazilike in listov breze (Betula pendula), ki jo pripravimo kot poparek.