Od malega živim z gozdom

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. december 2008 / 06:00

Lado Debeljak z Jarčjega Brda, po domače Podmlačanov, je letošnji najskrbnejši gospodar gozda po izbora Zavoda za gozdove, enota Kranj.

Jarčje Brdo – »Gozd je dolgotrajna naložba, kjer v enem letu, tako kot na primer v poljedelstvu, ne moreš narediti nič. Zato mora vsaka generacija misliti tudi na potomce,« pravi Lado Debeljak, eden izmed letošnjih najskrbnejših gospodarjev, in se ob vprašanju, kaj mu pomeni takšno priznanje, najprej zadovoljno nasmehne, nato pa pove: »To pomeni, da delam dobro in v pravi smeri.«

Zaveda se, da se je o pomenu gozda treba učiti že od malega. Njega je na gospodarjenje z lesom navajal oče, čeprav tega takrat niti ni vedel. »Malo mi je povedal, nekaj pokazal, velikokrat pa se moraš pri delu tudi prilagajati, saj se delo v gozdu spreminja,« pravi nagrajenec. Tako se spreminjajo gozdarski načrti pa tudi usmeritve, saj so včasih veliko pogozdovali, danes pa gre vse bolj po naravni poti. »V zadnjih desetih letih je bilo tudi pri nas veliko ujm, ko se prej pokažejo nepravilnosti, tudi zaradi pogozdovanja. Žledolom nam lomi bukve, snegolom smreke. Tako od nasadov, ki smo jih z očetom opravili pred 30 leti, pred nekaj leti zaradi snegoloma ni ostalo skoraj nič, le veliko dela za majhen učinek,« pojasni Debeljak.

Tako kot njegov oče, tudi sam uči dela v gozdu otroke. »Kdor od malega ne živi s tem, ne dobi pravega pogleda na gozd. Z delom v gozdu se pridobiva odnos do njega, izveš, da ni vse za posekati, da je gozd dolgoročna naložba. Seveda sekamo letni etat, ki ga določi gozdar, žal pa naprej načrtovan sistem velikokrat podre lubadar ali ujma,« pove Podmlačan. Ta skrivnosti gozda ne uči in navaja le svojih otrok, ampak tudi učence iz šol, ki se podajo spoznavati naravo in kmečko življenje. Razkaže jim drevesne vrste, skupaj nabirajo gobe ali kostanj, pokaže jim, kako uporabljamo motorno žago, razloži pomen varnosti pri delu v gozdu in podobno. S 'svojim' gozdarjem Bojanom Egartom se dobro razume, upošteva njegove nasvete, obojestransko pa tudi želje in predloge. »Vedno prideva skupaj, sicer me ne bi predlagali za skrbnega gospodarja,« v smehu pove Lado Debeljak. Nekaj lesa tudi sami razžagajo, največ za lastne potrebe, nekaj tudi za prodajo.

Danes Pomlačanovi gospodarijo s 30 hektarji mešanega gozda, skoraj vse je v enem kosu in lepo urejeno, saj gre po sredi cesta, z vlakami je dobro urejen dostop. »Z dobrim sistemom vlak imamo odprt gozd, kjer ni treba dolgo vleči z vitlom. Tako ne uničujemo podrastja, hkrati pa gre hitreje,« razloži sogovornik. Poleg gozda imajo še 14 hektarjev travnika in nekaj njiv za domače potrebe, od leta 1976 pasejo od 20 do 25 glav živine. Še tri leta prej so straši odprli prve tri sobe in se podali v vode kmečkega turizma. »Danes imamo devet sob, kmetija in turizem pa se dopolnjujeta. Mi imamo vso zemljo v bregu in je zato velikokrat težko, stroji so dražji, po drugi strani pa smo bolj zanimivi za turiste, ki si želijo miru in oddiha na svežem zraku, v bližini je tudi smučišče,« pove Debeljak.