Ibi in Aquasava - povsem različni likvidaciji

Medtem ko so italijanski lastniki Aquasave v celoti plačali obveznosti do odpuščenih delavcev, v Ibiju slovenski lastniki slovenske delavce še vedno vlečejo za nos.

Kranj – Zgodba dveh kranjskih tekstilnih podjetij je znana. Tako Ibi kot Aquasava sta šla pred meseci v likvidacijo. Aquasava zato, ker je izgubila izdelavo denima, v Ibiju so novi lastniki že po pol leta ugotovili, da proizvodnje ni smiselno nadaljevati.

Zgodba z Aquasavo se je dokončno zaključila konec novembra, skupaj je delo izgubilo okoli štiristo delavcev. »Plače, odpravnine in vse finančne obveznosti lastnika, družine Bonazzi, so v celoti urejene. Niti enega odprtega primera ni, celotna agonija se je zaključila v dveh mesecih,« pravi Redžo Marošlić, sindikalist, ki je vodil tudi Aquasavin sindikat. Likvidacijski upravitelj Edi Kraus je po besedah sindikalistov postopek speljal zelo korektno. »Lastniki so spoštovali našo zakonodajo in delavce. Čeprav Aqusava ni delovala 15 let, so najstarejšim upoštevali, kot da so delali ta čas. Odpravnine so izračunavali v dobro delavcem, čeprav so imeli s tem za dvesto tisoč evrov več stroškov,« pojasnijo v sindikatu. Tako je bilo veliko primerov, da so delavci namesto tri tisoč prejeli štiri tisoč evrov. Težko je natančno ugotoviti, koliko nekdanjih sodelavcev Ibija in Aquasave ima danes delo, podatki kranjske službe Zavoda za zaposlovanje pa kažejo, da se je v času zaprtja v evidenco brezposelnih prijavilo za polovico manj delavcev, kot je bilo odpuščenih. Odpuščenim delavcem, ki so v zadnjih treh mesecih prejeli manj kot devetsto evrov bruto prihodkov, so pomagale tudi občine Kranj, Cerklje in Šenčur (morda se bo odločila še katera druga) in jim namenile po 150 evrov pomoči.

»Ibi in Aquasava sta popolnoma različni zgodbi. Po mnenju gorenjskih sindikatov je bila glavna napaka v Ibiju kriza menedžmenta, v zadnjem letu pa še špekulativne prodaje državne Slovenske odškodninske družbe,« pravi Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Zelo hitro so v Ibiju zamenjali tri direktorje in vseskozi odpuščali. Na koncu je 120 delavcev ostalo na cesti, šele pred kratkim so dobili regres, zadnje plače so zamujale in bile nižje, odpravnin še vedno ni. Likvidacijski upravitelj Anton Ahac sindikatom sicer tedensko sporoča o napredku postopka, vendar denarja za odpravnine še vedno ni, tudi za 80 delavcev, ki so odšli sporazumno vse od začetka leta. »Ibi je imel še pred kratkim veliko kapitalskega premoženja, vendar so vse prodali, sedaj likvidacijskemu upravitelju ostajajo nepremičnine in stroji. Upamo, kljub napovedani krizi, da bo lahko hitro prodal premoženje in poplačal delavce,« pravi Bakovnik.