Božje drevce je prelep okras prazničnega časa.

Zimzeleni božič

Preden se je drugod in tudi pri nas pojavilo božično drevesce oz. smrekica, so ljudje v tem času prostore krasili z vejicami božjega drevca, bele omele, bršljana, zimzelenom, mahom in seveda smrečjem. Te rastline imajo bogato simboliko še iz predkrščanskih časov. Nekatere so uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu.

»J. Buchenhain je zapisal leta 1844, da na Kranjskem o božičnem drevescu ljudje ničesar ne vedo, na kmetih pa naj bi bilo do prve svetovne vojne na vsem Slovenskem popolnoma neznano,« beremo v Veliki knjigi o praznikih priznanega etnologa Damjana J. Ovsca. Prvo božično smrečico pri nas naj bi okrog leta 1845 postavili v Ljubljani.

Rastline za ustvarjanje prazničnega vzdušja

Smrečica v božičnem času včasih ni bila znana, zato pa je bilo povsod, tudi pri nas, razširjeno krašenje z zelenjem božjega drevca, bele omele, bršljana, smrečja, maha in zimzelena. V božičnem času so zimzelene rastline pogosto vezali v šope ali spletali v vence in z njimi krasili hišo. S temi rastlinami so okrasili tudi »bogkov kot«, ter jih dajali nad vrata in pod strop.

Čar zimzelenega rastlinja

V zimzelenem rastlinju, ki tudi v zimskem času kljubuje otrplosti in smrti, so davna ljudstva videla posebno življenjsko moč oz. čar, ki naj bi zadržal ginevajoče življenje narave. Drevo ali rastlino, ki kljub zimi ohranja svojo življenjsko moč, so častili kot čudežno bitje, ki lahko tudi čudežno podeljuje življenje. To bitje so v znak spoštovanja in čaščenja začeli krasti s pisanimi trakovi in zlatimi lističi. To starodavno šego so prevzeli tudi kristjani ter ji dodali svojo simboliko in legende. Do izraza je prišla tudi na naših tleh, kjer so do nedavna, ponekod na kmetih pa to še vedno počno, hišno svetišče, ki so mu rekli bogkov kot, ozaljšali s smrečjem, bršljanom, belo omelo, božjim drevcem in zimzelenom. Obe steni ob razpelu in del stropa nad njim so prekrili z zelenjem, da ni bilo videti ne sten ne stropa. Ta šega ni bila razširjena po vsem Gorenjskem, dobro pa je bila poznana denimo v Bohinju, kjer so poleg omenjenega rastlinja bogkov kot okrasili tudi s posrebrenimi orehi in storžki ter papirnatimi venci in trakovi. Medtem ko sta Bled in Radovljica poznala bolj zimzeleni okras bogkovega kota, pa je bilo v Tržiču vse lepo zeleno in pisano, izpod stropa pa je visel tudi golobček kot simbol svetega duha. Tu so božičnemu okrasju, ki je krasilo bogkov kot, rekli paradiž.

Božje drevce

Božje drevce, božji les ali bodika (Ilex aquifolium) je stara keltska tradicija uporabljala kot simbol moči, sreče, veselja in novega upanja za vnovično vrnitev sonca, ki se bo zgodil po zimskem solsticiju, odganjalo pa je tudi zle duhove. Da je postalo simbol božiča in novega leta, so zaslužni Irci. Plodovi bodike so zelo strupeni, listi pa imajo tudi nekaj zdravilnih moči, ki so jih izkoriščali že naši predniki. Čaj iz listov pomaga proti revmi, protinu, bronhitisu, kašlju, prehladu in gripi. Pospešuje tudi izločanje sečnine in strupov.

Bela omela

Svetost bele omele (Viscum album) izvira iz moči, ki ji omogoča, da sredi najtrše zime razvije plod in seme, ki pomenita novo življenje. Ta moč ji omogoča, da prežene hudobne duhove preteklega leta in prostor naredi svetel in čist za novo, kar prihaja. Kot sveto rastlino so omelo najbolj častili stari Germani in Galci. V Angliji je še danes obvezen božični in novoletni okras bivalnih prostorov. Tudi z bele omele so in še pripravljamo zdravilne čaje za srce, krvni obtok, zniževanje visokega krvnega tlaka, zdravljenje astme, trebušne slinavke. Posušeno in v prah zmleto belo omelo so uporabljali pri božjasti in krčih, pri ozeblinah in krčnih žilah pa so jo dodajali vročim kopelim.

Bršljan

Bršljan (Hedera helix) je rastlina, ki je kljub zimi polna življenjskih moči, zato naj bi po ljudskem verovanju podaljševala življenje. Veljala za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Sicer rahlo strupeno rastlino so v manjših količinah uporabljali tudi v zdravilne namene. S cvetovi, namočenimi v vinu, so blažili driske, glavobol in bolečine v ušesih. Čaj iz listov je služil kot zdravilo pri katarjih, nečisti koži, čirih in revmi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 23. december 2022 / 09:23

Darujmo za dober namen

Socialne stiske na prvi pogled niso tako opazne, kot so bile včasih, ko se je že po oblačilih videlo, kdo ima in kdo nima. »Zdaj se svet sproti odloča, kaj je moderno,« so razmišljala dekleta z Osnovn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Radodarna zima

V preteklih letih so bile obilne snežne padavine v nižinah pri nas prej izjema kot pravilo, tudi zaradi vpliva podnebnih sprememb. Mati narava pa je letošnjo zimo zlasti Zgornjo Gorenjsko obdarila...

Kronika / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Iz avta rešili otroka

Žiri – Škofjeloški policisti so v začetku tedna v Žireh skupaj s prostovoljnimi gasilci pomagali staršu mlajšega otroka, ki je ostal zaklenjen v osebnem avtomobilu. Vozilo se je samo zaklenilo, ko...

Kultura / sobota, 16. januar 2021 / 18:52

Lisice povedo, česar mi ne upamo

Lansko pomlad smo v Gorenjskem glasu objavili nekaj risb z lisičje navihanimi domislicami in iskrivimi modrostmi, za katere navdih njihov avtor, to je slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno...

GG Plus / sobota, 16. januar 2021 / 18:51

Deželnoknežji rudnik živega srebra

»Idrijski rudnik živega srebra, ki je začel obratovati šele leta 1493, je v 16. stoletju v primerjavi z drugimi, bistveno starejšimi rudniki v vzhodnoalpskem območju zavzemal jasno izražen poseben...

Gorenjska / sobota, 16. januar 2021 / 16:59

O zakladništvu in evropskih razpisih

Župani Zgornje Gorenjske so ta teden na koordinaciji prisluhnili informacijam s področja zakladniškega poslovanja in priprav na koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost.