Zimzeleni božič

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 23. december 2008 / 06:00

Preden se je drugod in tudi pri nas pojavilo božično drevesce oz. smrekica, so ljudje v tem času prostore krasili z vejicami božjega drevca, bele omele, bršljana, zimzelenom, mahom in seveda smrečjem. Te rastline imajo bogato simboliko še iz predkrščanskih časov. Nekatere so uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu.

»J. Buchenhain je zapisal leta 1844, da na Kranjskem o božičnem drevescu ljudje ničesar ne vedo, na kmetih pa naj bi bilo do prve svetovne vojne na vsem Slovenskem popolnoma neznano,« beremo v Veliki knjigi o praznikih priznanega etnologa Damjana J. Ovsca. Prvo božično smrečico pri nas naj bi okrog leta 1845 postavili v Ljubljani.

Rastline za ustvarjanje prazničnega vzdušja

Smrečica v božičnem času včasih ni bila znana, zato pa je bilo povsod, tudi pri nas, razširjeno krašenje z zelenjem božjega drevca, bele omele, bršljana, smrečja, maha in zimzelena. V božičnem času so zimzelene rastline pogosto vezali v šope ali spletali v vence in z njimi krasili hišo. S temi rastlinami so okrasili tudi »bogkov kot«, ter jih dajali nad vrata in pod strop.

Čar zimzelenega rastlinja

V zimzelenem rastlinju, ki tudi v zimskem času kljubuje otrplosti in smrti, so davna ljudstva videla posebno življenjsko moč oz. čar, ki naj bi zadržal ginevajoče življenje narave. Drevo ali rastlino, ki kljub zimi ohranja svojo življenjsko moč, so častili kot čudežno bitje, ki lahko tudi čudežno podeljuje življenje. To bitje so v znak spoštovanja in čaščenja začeli krasti s pisanimi trakovi in zlatimi lističi. To starodavno šego so prevzeli tudi kristjani ter ji dodali svojo simboliko in legende. Do izraza je prišla tudi na naših tleh, kjer so do nedavna, ponekod na kmetih pa to še vedno počno, hišno svetišče, ki so mu rekli bogkov kot, ozaljšali s smrečjem, bršljanom, belo omelo, božjim drevcem in zimzelenom. Obe steni ob razpelu in del stropa nad njim so prekrili z zelenjem, da ni bilo videti ne sten ne stropa. Ta šega ni bila razširjena po vsem Gorenjskem, dobro pa je bila poznana denimo v Bohinju, kjer so poleg omenjenega rastlinja bogkov kot okrasili tudi s posrebrenimi orehi in storžki ter papirnatimi venci in trakovi. Medtem ko sta Bled in Radovljica poznala bolj zimzeleni okras bogkovega kota, pa je bilo v Tržiču vse lepo zeleno in pisano, izpod stropa pa je visel tudi golobček kot simbol svetega duha. Tu so božičnemu okrasju, ki je krasilo bogkov kot, rekli paradiž.

Božje drevce

Božje drevce, božji les ali bodika (Ilex aquifolium) je stara keltska tradicija uporabljala kot simbol moči, sreče, veselja in novega upanja za vnovično vrnitev sonca, ki se bo zgodil po zimskem solsticiju, odganjalo pa je tudi zle duhove. Da je postalo simbol božiča in novega leta, so zaslužni Irci. Plodovi bodike so zelo strupeni, listi pa imajo tudi nekaj zdravilnih moči, ki so jih izkoriščali že naši predniki. Čaj iz listov pomaga proti revmi, protinu, bronhitisu, kašlju, prehladu in gripi. Pospešuje tudi izločanje sečnine in strupov.

Bela omela

Svetost bele omele (Viscum album) izvira iz moči, ki ji omogoča, da sredi najtrše zime razvije plod in seme, ki pomenita novo življenje. Ta moč ji omogoča, da prežene hudobne duhove preteklega leta in prostor naredi svetel in čist za novo, kar prihaja. Kot sveto rastlino so omelo najbolj častili stari Germani in Galci. V Angliji je še danes obvezen božični in novoletni okras bivalnih prostorov. Tudi z bele omele so in še pripravljamo zdravilne čaje za srce, krvni obtok, zniževanje visokega krvnega tlaka, zdravljenje astme, trebušne slinavke. Posušeno in v prah zmleto belo omelo so uporabljali pri božjasti in krčih, pri ozeblinah in krčnih žilah pa so jo dodajali vročim kopelim.

Bršljan

Bršljan (Hedera helix) je rastlina, ki je kljub zimi polna življenjskih moči, zato naj bi po ljudskem verovanju podaljševala življenje. Veljala za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Sicer rahlo strupeno rastlino so v manjših količinah uporabljali tudi v zdravilne namene. S cvetovi, namočenimi v vinu, so blažili driske, glavobol in bolečine v ušesih. Čaj iz listov je služil kot zdravilo pri katarjih, nečisti koži, čirih in revmi.