Na majhnih kmetijah je stroje težko dobro izkoristiti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. december 2008 / 06:00

"Kmetje naj vsaj pred nakupom specialnih strojev, ki jih rabijo bolj malo, razmislijo o tem, kaj se jim bolj splača - kupiti novega ali najemati storitve," svetuje mag. Olga Oblak, specialistka za agrarno ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

So gorenjske kmetije dobro opremljene s kmetijskimi stroji?

»Na Gorenjskem imamo kmetije, ki so zelo dobro opremljene s stroji, imamo pa še vedno tudi precej kmetij s staro mehanizacijo. Da so se kmetije v zadnjih letih dobro opremile s kmetijsko mehanizacijo, pove že podatek o številu kmetij, ki so uspele na javnih razpisih za nepovratna sredstva za mehanizacijo. Na zadnji razpis za posodobitev kmetijskih gospodarstev v okviru programa razvoja podeželja je bil z Gorenjske velik odziv, vseh vlog, večinoma za kmetijske stroje, je bilo devetdeset, odobrenih jih je bilo preko osemdeset.«

Se kmetje za nakup traktorja in drugih strojev odločajo po lastnem občutku ali se o tem prej posvetujejo s kmetijskimi svetovalci?

»Kmetje se o tem še premalo posvetujejo. V kmetijski svetovalni službi se običajno oglasijo šele tedaj, ko slišijo, da je bil objavljen razpis, na podlagi katerega bi bilo možno pridobiti nepovratna sredstva. Ko ugotovijo, da imajo možnosti za uspeh na razpisu, se nekateri odločijo še za močnejši traktor, kot so ga nameravali kupiti in kot bi ga dejansko potrebovali.«

So razpisni pogoji takšni, da lahko kandidirajo vsi?

»Trenutno ni razpisa za naložbe v kmetijske stroje. Razpis, ki je bil objavljen oktobra lani, ni postavljal zahtev o površini zemljišč in številu živine, ampak le dohodkovni nivo, ki je bil dokaj nizek, zato so kmetje lahko »prišli zraven«. Zdaj na kmetijskem ministrstvu ugotavljajo, da so kmetije že dokaj dobro opremljene, zato naslednji razpis, ki bo verjetno objavljen v začetku prihodnjega leta, kmetijam ne bo omogočal kandidirati le za stroje. Nakup stroja bo možen le v povezavi z drugo naložbo na kmetiji, ob takšni zahtevi pa bo verjetno tudi vlog bistveno manj.«

Kaj je bolj smiselno: kupiti nov stroj ali rabljenega?

»Na kmetijah še vedno premalo razmišljajo o tem, kaj jim prinese nova in kaj stara mehanizacija. Nakup stare mehanizacije je cenejši, a je tudi tveganje večje. Nova mehanizacija je dokaj draga, a je velik tudi fiksni strošek, amortizacija. Na predavanjih svetujem kmetom, da vsaj za specialne stroje, ki jih rabijo bolj malo, izračunajo, kaj se jim bolj splača – ali kupiti nov stroj ali najemati storitev. Če kmet želi posaditi približno osem hektarjev koruze, rabi na leto specialno sejalnico vsega deset ur. V primeru, da za to kupi novo štirivrstno pnevmatsko sejalnico, ki stane okrog devet tisoč evrov, znaša fiksni strošek (amortizacija) več kot 130 evrov na uro, k temu pa je treba prišteti še strošek goriva in vzdrževanja sejalnice ter strošek traktorja in delavca, ki to delo opravi. Tako stane ura dela z lastno mehanizacijo med 150 in 200 evri, odvisno od vrste uporabljenega traktorja. Strošek je dvakrat do trikrat večji, kot bi bil v primeru, če bi najeli storitev. Da bi bila sejalnica dobro izkoriščena, bi jo morali uporabljati vsaj sto ur na leto, pri takšnem izkoristku pa bi bil tudi strošek amortizacije bistveno nižji, 13 evrov na uro. Ker nobena kmetija ne rabi sejalnice sto ur, bi jo lahko izkoristili le, če bi z njo opravljali storitve še za druge.«

Naložba v nov stroj je torej pametna, če je stroj tudi dobro izkoriščen …

»V Sloveniji je povprečna raba traktorja na leto 280 ur, v vseh katalogih pa so izračuni narejeni na 500 ur. Če je raba polovico nižja, je strošek dvakrat višji. Kmetje mi pogosto oporekajo, češ – vi upoštevate življenjsko dobo strojev dvanajst let, mi jih imamo dvajset let. Naredila sem izračune tudi za takšno dobo, a je ob skromni rabi izkoristek še vedno slab in temu ustrezno visoki stroški.«

Kako bolje izkoristiti stroje?

»Naše kmetije so v povprečju majhne, zato je stroje težko dobro izkoristiti. Na kmetijah naj pred obnovo že zastarele mehanizacije razmislijo o tem, katere stroje bi kupili sami in za katera dela bi raje najemali storitve. Na kmetijah, ki so že dobro opremljene, je vprašanje, kako stroje bolje izkoristiti in povečati dohodek. Za to imajo tri legalne možnosti – opravljanje storitev preko strojnega krožka, kot dopolnilno dejavnosti na kmetiji ali v okviru podjetja. Vsaka od teh organizacijskih oblik ima prednosti in slabosti, prednost strojnega krožka je, na primer, v tem, da za storitve do določenega obsega oz. dohodka ni treba plačati dohodnine.«