Najti prave naročnike
V gradbenem podjetju Kovinar Gradnje St menijo, da je zlasti v krizi najpomembneje s svojim ugledom pridobiti zanesljive naročnike.
Jesenice – Čeprav so nekdaj precej stroge delitve »teritorija« med gradbeniki v dobršni meri izginile, saj investitorji iščejo najugodnejše izvajalce z razpisi, pa po naravi dejavnosti, razen pri velikih infrastrukturnih objektih, ostajajo v prednosti lokalni izvajalci, zlasti če so se ti s kvaliteto, ceno in roki že dokazali. Eno takih gradbenih družb je tudi Kovinar Gradnje St, d. o. o., Jesenice, ki gradi predvsem na zgornjem Gorenjskem. O tem, kako poslujejo in kako jim kaže v krizi, v kateri naj bi bilo prav gradbeništvo ena najbolj prizadetih panog, smo se pogovarjali z direktorjem Francem Stegnarjem.
Kakšna je zgodovina gradbenega podjetja Kovinar Gradnje St?
»Naše gradbeno podjetje je nastalo iz komunalnega podjetja, ki se je leta 1996 razdelilo na komunalni in gradbeni del. Slednji je štiri leta deloval z minimalno realizacijo, leta 2000, ko sem prevzel tudi vodenje tega podjetja, pa smo začeli drugače delati in s poudarkom na izvajalskem inženiringu močno povečali obseg del.
Smo srednje velika gradbena firma, ki deluje na območju zgornje Gorenjske – od občin Jesenice do Bohinja in Kranjske Gore, bolj izjemoma tudi drugod, kot na primer trenutno v Kranju, kjer gradimo BMW salon Malgaj. S 75 zaposlenimi na leto realiziramo med 15 in 18 milijoni evrov prihodkov, seveda pa sodelujemo s številnimi kooperanti za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela.«
Omenili ste izvajalski inženiring.
»To pomeni, da ne gre le za čisto gradbeno dejavnost, pač pa za kombinacijo inženiringa in gradnje. Posel prevzamemo v celoti in ga vodimo ter koordiniramo s svojim vodstvom, dela pa izvajamo pretežno s podizvajalci.
Dodam pa naj, da gradimo tudi za trg. Na Jesenicah je naša največja referenca poslovno-stanovanjski objekt Rondo, ki smo ga dokončali letos maja. Gre za osemetažni objekt s skupaj osem tisoč kvadratnimi metri površine s pokritimi parkirnimi mesti v kleti, z dvema etažama poslovnih prostorov in petimi etažami stanovanj. Od 40 stanovanj smo jih 25 že prodali, 15 pa jih ponujamo na trgu. Ker so to nadstandardna stanovanja, je cena ugodna, saj znaša brez DDV 1550 evrov za kvadratni meter.«
Na vaši spletni strani je pod naslovom reference prazno …
»Res je, izpopolnitev spletne strani v tej smeri še pripravljamo. Sicer pa menim, da nas tisti, ki v tem okolju gradijo, dobro poznajo. Najbolj smo znani po turističnih gradnjah, saj smo v zadnjih sedmih letih zgradili ali adaptirali 14 večjih turističnih objektov (večino hotelov v Kranjski Gori, na Bledu in Bohinju). Sedaj izvajamo rekonstrukcijo Hotela Triglav na Bledu, adaptiramo Hotel Lek v Kranjski Gori, gradimo Slovenski planinski muzej v Mojstrani, apartmaje v Podkorenu in Kranjski Gori, zaključujemo nadzidavo jeseniške Gimnazije in stanovanjske objekte v Lancovem, sodelujemo pri gradnji stanovanjskih hiš v Lescah itd.«
O razvoju Jesenic je mogoče slišati zelo različne ocene. Od tistih, da je to občina, ki je po propadu železarne znala ujeti izreden razvojni zagon, do tistih, ki vidijo Jesenice predvsem kot »pogorišče« nekdanje odvisnosti od železarstva. Kako ga vi ocenjujete?
»Razvoj Jesenic vidim zelo pozitivno. Če primerjamo mesto Jesenice z drugimi slovenskimi mesti, lahko ugotovimo, da je javna infrastruktura nadpovprečno urejena. Imamo kvalitetno vodo, urejeni sta odvodnjavanje in kanalizacija, smo med redkimi, ki nimajo problema z odpadki, imamo daljinsko ogrevanje, razvod plina. Trgovski centri so precej obogatili ponudbo, občina v conah omogoča razvoj novih družb. Smo torej na ravni razvitih evropskih mest. Kar precej uspeha smo imeli na Jesenicah pri pridobivanju evropskih sredstev, kar je vplivalo tudi na naš posel.«
Finančna kriza vse bolj vpliva na gospodarstvo in prav gradbeništvo je panoga, ki bo pri tem precej prizadeta. Kako to občutite?
»Mislim, da za izvajalca, ki se je potrdil na trgu in si zna izbrati kvalitetnega naročnika, ne bo večjih težav. Znano je, da prihaja do zastoja na nepremičninskem trgu, pri čemer bodo v težavah tisti naročniki, ki so se precenili, ki so računali na visoko povpraševanje, visoke dobičke ob ugodnih pogojih kreditiranja. Mi smo denimo stanovanja v objektu Rondo financirali sami, zato nas povišane obresti in težave pri najemanju kreditov ne prizadenejo. V krizi je torej treba najti prave naročnike, več napraviti za izterjavo zapadlih terjatev in se hkrati zelo gospodarno obnašati. Treba je tudi poskrbeti za svoje zaposlene in ohraniti korektne odnose s kooperanti. Skrbimo za to, da so ti odnosi skrajno pošteni, da jim plačujemo na dan zapadlosti.«
Leto se izteka. Kako ga boste zaključili?
»Leto 2008 je za nas uspešno leto. Uspelo nam je ohraniti stalne naročnike in pridobili nekaj novih, konjunktura v prvih devetih mesecih bo omogočila dober letni poslovni rezultat. Ta nam omogoča v soglasju z lastniki tudi primerno stimulacijo delavcev, za četrtino nad kolektivno pogodbo, dobili bodo tudi 13. plačo.«
In kakšni so obeti za prihodnje leto?
»Naš poslovni načrt je usmerjen v nadaljnji razvoj. Načrtujemo, da bo gradnja za trg obsegala največ do 30 odstotkov letne realizacije. Na tem področju smo s cenami zelo konkurenčni. Približno dobro tretjino planiranega obsega del za prihodnje leto imamo že pridobljeno, kar je v teh časih kar lepa popotnica za naprej.«