Staretom je nekoliko puščalo z zgornje strani pri "vetrolovu". (Foto: Tom Stare)

Popivnaš, ožameš ...

Zunaj dež, v avtu vodni zbiralnik, pred nami 1200 kilometrov.

Veselje, ker je novo sprednje vetrobransko steklo, staro je časten konec doživelo v Litvi, po desetih »pleksi« dnevih pa je naš spaček na Švedskem dobil novo, v karoserijo sedlo kot po putrčku, je bilo, kot smo ugotavljali na tisto deževno nedeljo, ko smo se vračali domov, vendarle nekoliko preuranjeno. Nebo je začelo jokati, še preden smo po približno dvesto petdeset kilometrih prispeli na zunanji cestni obroč okrog Berlina. Ljudje ponavadi misijo, da spački puščajo skozi platneno streho. Napaka, če ta ni ravno preluknjana, ni teorije, da bi karkoli prikapljalo v potniško kabino. Edina naša uganka je bila torej, kako se bo obneslo prvo steklo. Ni zdržalo dolgo. Na voznikovi strani je kaj hitro pricurljalo po levem robu, potem pa naprej na sredino armature in od tam na noge. Še intenzivneje je na armaturo teklo po desnem robu stekla, od tam pa kapljica za kapljico na avtoradio.

Zahtevamo postanek. Vse stare krpe, doma pripravljene za brisanje rok v primeru mehaničnih popravil, smo nabasali pod naše potočke. Rešeni gremo naprej. Sistem je vzdržal le kake pol ure, saj so bile krpe povsem prepojene z vodo. Najprej Ingrid dvigne loputo okna in ožame krpo, potem mi pridrži volan, da isto lahko opravim še jaz. Med vožnjo. In tako potem na vsakih dvajset minut. Zunaj dežuje, v avtu vodno zajetje. Ko smo pri Leipzigu za okrogli dve uri padli v zastoj tipa »bauen für Sie« (gradimo za vas), so bili naši potočki nekoliko manjši, saj je bila pretočnost vode v skoraj mirovanju vozila precej manjša kot pa pri 100 na uro. Ampak, ko se po 24 dnevih potepanj pelješ proti domu, potrpiš marsikaj. Misel na domačo posteljo premaga vse ovire. Nürnberg, München, Salzburg … in ko se zdi, da si že doma, se neverjetno vleče avtocesta do Beljaka in potem skozi karavanški predor. Nekaj pred polnočjo si ob že tradicionalnem postanku ob prihodu iz tujine na Hrušici zaslužimo enega iz domače pivovarne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 24. april 2012 / 07:00

Pariški maraton

Lili Žura, rekreativna maratonka (če je to sploh lahko pravi izraz za človeka, ki preteče 42 kilometrov), se nam je javila že po pretečenem Newyorškem in Berlinskem maratonu. Pred nekaj dnevi pa je pr...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.