Staretom je nekoliko puščalo z zgornje strani pri "vetrolovu". (Foto: Tom Stare)

Popivnaš, ožameš ...

Zunaj dež, v avtu vodni zbiralnik, pred nami 1200 kilometrov.

Veselje, ker je novo sprednje vetrobransko steklo, staro je časten konec doživelo v Litvi, po desetih »pleksi« dnevih pa je naš spaček na Švedskem dobil novo, v karoserijo sedlo kot po putrčku, je bilo, kot smo ugotavljali na tisto deževno nedeljo, ko smo se vračali domov, vendarle nekoliko preuranjeno. Nebo je začelo jokati, še preden smo po približno dvesto petdeset kilometrih prispeli na zunanji cestni obroč okrog Berlina. Ljudje ponavadi misijo, da spački puščajo skozi platneno streho. Napaka, če ta ni ravno preluknjana, ni teorije, da bi karkoli prikapljalo v potniško kabino. Edina naša uganka je bila torej, kako se bo obneslo prvo steklo. Ni zdržalo dolgo. Na voznikovi strani je kaj hitro pricurljalo po levem robu, potem pa naprej na sredino armature in od tam na noge. Še intenzivneje je na armaturo teklo po desnem robu stekla, od tam pa kapljica za kapljico na avtoradio.

Zahtevamo postanek. Vse stare krpe, doma pripravljene za brisanje rok v primeru mehaničnih popravil, smo nabasali pod naše potočke. Rešeni gremo naprej. Sistem je vzdržal le kake pol ure, saj so bile krpe povsem prepojene z vodo. Najprej Ingrid dvigne loputo okna in ožame krpo, potem mi pridrži volan, da isto lahko opravim še jaz. Med vožnjo. In tako potem na vsakih dvajset minut. Zunaj dežuje, v avtu vodno zajetje. Ko smo pri Leipzigu za okrogli dve uri padli v zastoj tipa »bauen für Sie« (gradimo za vas), so bili naši potočki nekoliko manjši, saj je bila pretočnost vode v skoraj mirovanju vozila precej manjša kot pa pri 100 na uro. Ampak, ko se po 24 dnevih potepanj pelješ proti domu, potrpiš marsikaj. Misel na domačo posteljo premaga vse ovire. Nürnberg, München, Salzburg … in ko se zdi, da si že doma, se neverjetno vleče avtocesta do Beljaka in potem skozi karavanški predor. Nekaj pred polnočjo si ob že tradicionalnem postanku ob prihodu iz tujine na Hrušici zaslužimo enega iz domače pivovarne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 20. november 2013 / 16:43

Upajo, da je zgodba končana

Podjetje Bioštrom je v stečajnem postopku, v Civilni iniciativi Pirniče pa upajo, da se bodo zadeve v zvezi z bioplinarno zdaj dokončno uredile.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / petek, 17. maj 2013 / 00:57

Tanja odgovarja

Že dolgo čakam na neko uresničitev. Povej mi, prosim, kdaj se premaknem z mrtve točke?

Mularija / petek, 17. maj 2013 / 00:53

Saj smo punce

Dragi otroci, medtem ko še vedno čakamo na vaše prispevke na temo hišnih ljubljenčkov, naj vam na kratko predstavimo knjigo, ki bo najbolj prav prišla dekletom na prehodu iz otroš­tva v na...

Kultura / petek, 17. maj 2013 / 00:52

Z vražjo karizmo

V Galeriji Ivana Groharja so odprli razstavo fotografij Igorja Pustovrha (1961–2011). »Fasciniral me je, tako po umetniški kot človeški plati,« je dejal njegov prijatelj, umetnostni zgodovinar Boštjan...

Zanimivosti / petek, 17. maj 2013 / 00:51

Spreminjajo se samo na zunaj …

… značaj pa ostaja isti, so znova ugotavljali nekdanji sošolci letnika 1972/73 iz osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču, ki so se minuli petek zbrali na 40. obletnici valete.

Razvedrilo / petek, 17. maj 2013 / 00:50

Saškina trojka z ničlo

Trideseti rojstni dan je tisti prvi, ki ga ne čakaš prav z velikim navdušenjem. Vendar, ko ga preživiš, ugotoviš, da niti ni tako hudo v primerjavi z drugimi okroglimi obletnicami, ki še pridejo.