Staretom je nekoliko puščalo z zgornje strani pri "vetrolovu". (Foto: Tom Stare)

Popivnaš, ožameš ...

Zunaj dež, v avtu vodni zbiralnik, pred nami 1200 kilometrov.

Veselje, ker je novo sprednje vetrobransko steklo, staro je časten konec doživelo v Litvi, po desetih »pleksi« dnevih pa je naš spaček na Švedskem dobil novo, v karoserijo sedlo kot po putrčku, je bilo, kot smo ugotavljali na tisto deževno nedeljo, ko smo se vračali domov, vendarle nekoliko preuranjeno. Nebo je začelo jokati, še preden smo po približno dvesto petdeset kilometrih prispeli na zunanji cestni obroč okrog Berlina. Ljudje ponavadi misijo, da spački puščajo skozi platneno streho. Napaka, če ta ni ravno preluknjana, ni teorije, da bi karkoli prikapljalo v potniško kabino. Edina naša uganka je bila torej, kako se bo obneslo prvo steklo. Ni zdržalo dolgo. Na voznikovi strani je kaj hitro pricurljalo po levem robu, potem pa naprej na sredino armature in od tam na noge. Še intenzivneje je na armaturo teklo po desnem robu stekla, od tam pa kapljica za kapljico na avtoradio.

Zahtevamo postanek. Vse stare krpe, doma pripravljene za brisanje rok v primeru mehaničnih popravil, smo nabasali pod naše potočke. Rešeni gremo naprej. Sistem je vzdržal le kake pol ure, saj so bile krpe povsem prepojene z vodo. Najprej Ingrid dvigne loputo okna in ožame krpo, potem mi pridrži volan, da isto lahko opravim še jaz. Med vožnjo. In tako potem na vsakih dvajset minut. Zunaj dežuje, v avtu vodno zajetje. Ko smo pri Leipzigu za okrogli dve uri padli v zastoj tipa »bauen für Sie« (gradimo za vas), so bili naši potočki nekoliko manjši, saj je bila pretočnost vode v skoraj mirovanju vozila precej manjša kot pa pri 100 na uro. Ampak, ko se po 24 dnevih potepanj pelješ proti domu, potrpiš marsikaj. Misel na domačo posteljo premaga vse ovire. Nürnberg, München, Salzburg … in ko se zdi, da si že doma, se neverjetno vleče avtocesta do Beljaka in potem skozi karavanški predor. Nekaj pred polnočjo si ob že tradicionalnem postanku ob prihodu iz tujine na Hrušici zaslužimo enega iz domače pivovarne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 22. december 2021 / 08:45

Delavca poškodovalo težje orodje

Škofja Loka – V tovarni Domel na Trati v Škofji Loki se je pred dnevi lažje poškodoval delavec. Po ugotovitvah škofjeloških policistov ga je poškodovalo težje orodje, ki je med transportom zanihalo...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Komentar: Brezobzirni do tekaških prog

Letošnja zima je spet bolj darežljiva s snegom. Je tudi dovolj mrzla, da se je sneg ohranil. Tega so posebej veseli ljubitelji smučarskega teka, za katere so marsikje uredili proge. Posebej so ob...

Kranj / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Smeti za zdaj ostajajo Kranju

Po sredini seji poslovnega odbora konzorcija CERO je jasno le, da ima kranjska občina še štiri mesece časa, da odda vlogo za kohezijska sredstva, če ji to ne uspe, prednost dobijo Jeseničani.

Žirovnica / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Neurejen status Prešernove hiše

Leto dni po obljubi ministrice za kulturo Prešernova hiša v Vrbi še vedno ni razglašena za spomenik državnega pomena. Kje se zatika?

Prosti čas / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Slabo obiskana Urškina zabava

Million Club Prive Kranj je prejšnji konec tedna gostil petindvajseti rojstni dan Urške Hočevar Čepin, dan poprej pa smo bili na modni reviji v pristnem ambientu mrzle in jasne krvavške noči.

Humor / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Prepesnjena Zdravljica

Tako gre to. Novi časi s seboj prinašajo tudi nove umetniške dileme. Kaj je in kaj ni umetnost, nikoli ne bomo natančno izvedeli, lahko pa izvemo, kako Prešernovo Zdravljico razumejo prijatelji i...