Krava neumna ( 36)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 14. december 2008 / 06:00

Ko takole, iz golega dolgočasja, gledam internetne profile različnih moških, včasih ugotovim, da večina ne plačuje članarine, samo po poskusnem času ustvarijo nov profil, z novim imenom ali pa staremu dodajajo številke.

Tako sem med številnimi Janez1, Janez2, Matej11, matej34, naletela na profil Črni 22. Leta ali že dvaindvajseti profil? Morda pa sta se mu pa le dvojki zdeli zanimivi.

Fotografija ob profilu je bila dokaj nejasna, pa vendar je nakazovala lepo grajenega črnolasega mladeniča v kopalkah, ki ravnokar prihaja iz morja. Plaža je bila seveda peščena. Vseeno je bil fant na fotografiji videti starejši, pa tudi profil je bil napisan bolj telegrafsko. Precej je našteval. Ni sicer zvenel suhoparno, prej resno, kasneje pa se je izkazalo, da je brez smisla za humor ali pa enostavno fotografija ni bila njegova.

Zanimalo me je namreč, če ima kaj več obiska profila, kaj več klikov, pisem v elektronskem nabiralniku, glede na 'radiatorčke', ki jih tako ponosno razkazuje na profilu priloženi fotografiji. Vprašanje je bilo enostavno, odziv buren. Najprej mi je odgovoril, če se nimam kaj bolj pametnega za pogovarjat, naj ga pustim na miru', na moje začudenje, češ saj gre samo za nedolžno vprašanje, ali mu slika kaj dviguje rating, pa je dobesedno eksplodiral, 'da mu je žal, da take ženske sploh obstajamo'.

Pogovora nisem želela nadaljevati, nisem pa si mogla kaj, da ne bi dregnila, saj očitno fotografija ni njegova.

Odziv je bil pričakovan.

»Krava neumna.«

Še dobro sem jo odnesla …

Enkrat mi je starejši moški potožil, da je pri internetnih pogovorih problematično ravno razmerje med pretvarjanjem in dejanskostjo posameznika. Imel je prav, se pa moramo zavedati, da virtuala v osnovi deluje ravno v tej smeri in daje potuho tovrstnim razmišljanjem. Omogoča vse, kar želimo, bi želeli biti. Skorajda. Je krasno okolje za razvoj določene virtualne osebnosti, ki žal včasih preraste okvire in ji dovolimo, da se naseli v nekem kotu našega želodca.

Ko včasih kdo preveč hvali moje fotografije, se pošalim, da 'fotošop' dela čudeže. Vedno poudarim, da je realnost drugačna, tridimenzionalna s čutili. Enim tovrsten odgovor zadostuje, drugim je vseeno, saj jim je dovolj le klepet, kaj več jih ne zanima.

Včasih pozabljamo, da je svet majhen (klepetalnice pa sploh), in Moira ima s srečevanjem moških podobne izkušnje kot jaz. Celo z istimi moškimi se je dobivala ali pa s takimi, kjer sem jaz že pred 'dober dan' rekla ne, ona pa je šla z njimi na spoznavni sok. Med njimi je bil tudi Črni 22.

Zasmejala se je, ko sem ji opisala mojo prigodo z njim.

»Seveda ni njegova fotografija. Vendar nisi nič zamudila. Ni tvoj tip. Sicer je v profilu 'pozabil' napisati, da ima pri svojih letih že otroka, pa ženo, vendar to ga očitno ne ovira. Že takoj sem imela občutek, da se v življenju dolgočasi in je tudi meni nekatere enostavne in običajne trditve poskušal demantirati. In to na 'horuk'. Ni ravno tulil, lahko bi pa rekla, da je več kot glasno poskušal moje razmišljanje zatreti že v kali. Najbolj pa je 'popenil', ker sem mu omenila – in to zelo previdno, da se mi zdi, da njegova fotografija s profila bolj malo spominja nanj. Takoj sem bila deležna tipičnega stavka, da me zanima samo zunanjost. Sledil je še kup izgovorov, zakaj nima prave fotografije na profilu, glede na mojo reakcijo, sem pa tako ali tako kešarka. Mislim, 'popredalčkal' me je v dveh minutah.«

Zarežala se je.

»Ta pa je mojster. Je res mislil, da se ne bo opazilo, da v realnosti o njegovih radiatorčkih ni ne duha ne sluha?«