Manjka zdravnikov, ukinjajo se dežurstva

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / petek, 12. december 2008 / 06:00

Bo turistični Bohinj ostal brez dežurnega zdravnika med vikendi, škofjeloško območje z več deset tisoč prebivalci pa z enim samim ponoči? Na splošno je dostopnost do zdravstvenih storitev na Gorenjskem precej slabša od povprečja v Sloveniji.

Kranj - Na Gorenjskem primanjkuje zdravnikov na primarni ravni, tako na škofjeloškem območju nujno potrebujejo 2,5 zdravnika splošne družinske medicine in pediatra, v Kranju manjkata dva zdravnika splošne družinske medicine in dva pediatra. Na Jesenicah potrebujejo dva zdravnika splošne družinske medicine, v Bohinju zdravnika splošne družinske medicine, v Radovljici pediatra. »Razpise objavljamo že več let, a zdravnikov ne dobimo,« je povedal Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG). Še huje, v Bohinju jim grozi, da bodo po novem letu ostali brez dežurnega zdravnika za konec tedna, med tednom v nočnem času pa ga že zdaj nimajo in je najbližja dežurna služba na Bledu. »V Bohinju imamo samo še do konca letošnjega leta dežurno službo ob koncu tedna rešeno tako, da jo sofinanciramo Občina Bohinj, OZG in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cena organizacije dodatne dežurne službe ob koncu tedna stane 120 tisoč evrov na leto, in če nam bodo na ZZZS odrekli finančno pomoč, tega zneska v letu 2009 Občina Bohinj in OZG sama nista sposobna zagotoviti,« je povedal Veternik.

V Škofji Loki imajo po novem Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči (novembra ga je sprejelo ministrstvo za zdravstvo, op. a.) pravico do le enega dežurnega zdravnika namesto po starem zdravnika in pol. »To pomeni, da ima več deset tisoč prebivalcev na razpršenem škofjeloškem območju na voljo samo enega zdravnika v nočnem času, ob sobotah in nedeljah ter praznikih,« je opozorila direktorica Zdravstvenega doma Škofja Loka Sabina Dietner. Jože Veternik je povedal, da je ukinjanje oziroma zmanjševanje dežurstev v Bohinju in Škofji Loki nesprejemljivo: »O tem smo že večkrat pisali pristojnim institucijam, odgovora ni. Gremo v arbitražo z ZZZS, z arbitražo bomo poskušali doseči povrnitev v staro stanje pred sprejetjem Pravilnika.«

Dostopnost občanov do zdravstvenih storitev je na Gorenjskem precej slabša od slovenskega povprečja, ugotavlja Jože Veternik na podlagi merljivih podatkov izpostav ZZZS Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič: »V okviru dovoljenega petodstotnega odstopanja od povprečja v Sloveniji je stanje na Gorenjskem katastrofalno, saj se preskrbljenost in dostopnost giblje med 79,6 odstotka slovenskega povprečja v fizioterapiji do 96,7 odstotka v splošnih ambulantah, dispanzerjih za otroke in mladino. Najbolj kritično je stanje v fizioterapiji, zobozdravstvu za odrasle ter negi in patronažni službi. Za dosego petodstotnega odstopanja od slovenskega povprečja bi na Gorenjskem v okviru javne mreže potrebovali vsaj še štiri zobozdravnike za odrasle, v fizioterapiji pa minimalno šest do osem fizioterapevtk.«

Nič kaj spodbudno ni niti v ambulantni sekundarni dejavnosti na Gorenjskem. »Podatkov o normativih, preskrbljenosti je na tem področju znatno manj, kot za primarno raven, zato je praktično nemogoče realno oceniti stanje za območje Gorenjske,« je povedal Veternik. Znano pa je, da manjka okulistov in dermatologov. Priznanih bi morali imeti devet okulistov (sedaj jih imajo 5,70) in 3,4 dermatologe (sedaj imajo 2,20).