Uradni izvir Save Dolinke
Zelenci (834 m) - Sprehod po dolini, brez kakršnega koli vzpona. Nenaporno, a čudovito. Prepričana sem, da tudi v teh zimskih dneh, ko je pokrajina pobeljena, voda pa, morda, zaledenela, če je le bilo dovolj mrzlo.
Reka Sava ima v Sloveniji dva izvira; neuradni izvir Save Dolinke je slap Nadiža v Tamarju, ki ponikne in znova pride na površje v Zelencih, ki so tudi njen uradni izvir; Sava Bohinjka pa nastane iz Mostnice in Jezernice, ki izvira iz Bohinjskega jezera. Pri Radovljici se reki združita v Savo.
A nas danes zanimajo Zelenci. Slap Nadiža privre na dan izpod Ponc, pade v dolino in se sramežljivo skrije v pesek. V Zelencih znova pogleda svoj rojstni kraj, mogočne Ponce, nato pa igrivo odteče industrijskim krajem nasproti. Reka Sava je z 219 kilometri najdaljša reka v Sloveniji.
Če se z Jesenic odpeljete proti Zgornjesavski dolini, vas oznake ob cesti že kmalu opozorijo na naravni rezervat Zelenci, ki obsegajo 14 hektarjev. Parkirišče je na levi strani cestišča, tik ob gostišču. Informativne table vas usmerijo v gozd, kjer so urejene sprehajalne poti in lesen razgledni stolp. V Zelencih reka Sava privre na dan direktno iz tal, v obliki talnih izvirov, ki so videti kot mali podvodni vulkančki. Voda iz jezera se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 metrov široko plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke se izoblikuje pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc. Za intenziven in čimbolj doživet ogled Zelencev so edina primerna obutev gumijasti škornji, no, za lagoden, umirjen sprehod pa zadostuje običajna obutev, letnemu času primerna, seveda.
Zanimiv je geološki nastanek Zelencev in močvirja Blato. Oba sta namreč ostanka t. i. Korenškega jezera oz. poledenitve. Izpod Jalovca in Ponc je drsel Planiški ledenik, ki je prinesel velike količine gruščastega nanosa, ki je na današnji lokaciji Podkorena. Grušč je zajezil Savo Dolinko in ustvaril Korenško jezero.
Zelenci imajo stalno temperaturo, ki se giblje med 5 in 6 stopinjami Celzija. Življenjski prostor nudi potočni postrvi, ki se hrani z ličinkami enodnevnic, ki v mesecu maju zlezejo na obvodne rastline in po preobrazbi odletijo na enodnevni potep. V okolici Zelencev pa živi tudi nekaj močno ogroženih živalskih vrst v Sloveniji: mdr. navadni črni gad, martiček, živorodna kuščarica, škrlatec itd.
Letni čas ni najprimernejši, ampak na tem območju uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: jelša, vrba, močvirski ušivec, ozkolistni munec, močvirska triroglja, vodna zlatica ...
Če se ob velikem jezeru povzpnete na razgledni stolp, se vam bo odprl čudovit razgled na nekatere mogočneže Julijcev. Tukaj mislim predvsem na Visoko Ponco (2275 m), ki daje slutiti, da se pod njo skriva dolina Tamar, z najlepšo goro pri nas, Jalovcem (2645 m). Na levi strani je Vitranc (1637 m), z njim pa Ciprnik (1747 m), ki ravno tako gleda proti Jalovcu in Mojstrovki. Še bolj na vzhodu je Špik (2473 m).
Lep in prijeten potep boste naredili, če se boste do Zelencev odpravili peš iz Kranjske Gore. Mislim, da so oz. bodo v teh zimskih mesecih speljane tudi tekaške proge v tej smeri, zato vam možnosti za rekreacijo v Gornjesavski dolini ne bo zmanjkalo.
Omenjeni izvir Save, Zelence, je v začetku 19. stoletja opisal ob svojem obisku tudi angleški znanstvenik sir Humphry Davy. Izvir ga je navdušil, tako kot celotna Gornjesavska dolina.
Če se boste odločili še za obisk Tamarja, skupaj bomo tja odšli konec meseca, da bi obiskali še slap Nadižo, vam vzpon do izvira odsvetujem, saj je v zimskih mesecih zelo zahteven ter nevaren in zahteva določeno gorniško znanje, potrebne pa je tudi nekaj alpinistične opreme. Zato pozimi raje ostanite le pri Zelencih.