"Našli" izvirne Prešernove podobe

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 5. december 2012 / 06:00

V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi so v ponedeljek podelili nagrade ob zaključku likovnega natečaja Iščemo Prešernovo podobo in predstavili knjižico z najizvirnejšimi podobami.

Vrba - Med dogodki v počastitev 212. obletnice rojstva Franceta Prešerna je bila tudi zaključna prireditev likovnega natečaja Iščemo Prešernovo podobo, ki je v ponedeljek potekala v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi. Natečaj je razpisal Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (ZTK). »Prejeli smo 452 podob pesnika v različnih likovnih tehnikah. Avtorji prihajajo iz različnih slovenskih krajev. Povabilu k sodelovanju so se množično odzvale šole in številne univerze za tretje življenjsko obdobje,« je pojasnila direktorica ZTK Maja Zupan. Strokovna komisija, v kateri je bil tudi velik poznavalec pesnikovih upodobitev dr. Damir Globočnik, je izmed prispelih podob izbrala 65 najizvirnejših. Slednje so natisnili v posebni knjižici, ki so jo predstavili na ponedeljkovi prireditvi. Ob tej priložnosti so nagradili tudi štiri osnovnošolce, ki so strokovno komisijo še posebej navdušili: Naceta Kokelja (OŠ A. T. Linharta Radovljica), Barbaro Belec (OŠ Poljčane), Izaka Jenka (III. OŠ Celje) in Špelo Lukman (OŠ Bršljin).

V času Prešernovega življenja ni nastal noben pesnikov portret, saj se kljub nagovarjanju ni želel portretirati. Njegovo podobo so kasneje poskušali ujeti številni umetniki. Nekateri avtorji Prešernovih podob, prispelih na natečaj, so se oprli na starejše likovne upodobitve oz. na stereotipno podobo pesnika z značilno pričesko, oblačili in osnovnimi fiziognomičnimi značilnostmi, v uvodni besedi v ponedeljek predstavljene knjižice ugotavlja dr. Damir Globočnik. »V resnici pa so likovna dela (risbe, slike, dela na papirju, kolaži, grafike, nekaj kipov …) izredno raznolika. Likovniki so pesnika uspeli upodobiti na najrazličnejše načine. Na nekaterih likovnih delih je v ospredju dokumentarna tendenca, včasih so se avtorji odločili pesnikov lik postaviti v domišljijsko, sanjsko oz. abstraktno likovno prizorišče ali pa ga povezati z najbolj znanimi Prešernovimi verzi. Včasih prevladuje likovna komponenta, med drugim tudi v obliki naslona na nekatere sodobne likovne pristope. Zato tokratni natečaj potrjuje misel, da se je pesniku tudi z likovnimi sredstvi še vedno mogoče približati na izviren način,« je še zapisal Globočnik.