Iz starih časov: Nova najdba

V Trubarjevem albumu (Mladinska knjiga, 2008) je posebej zanimivo zadnje poglavje.

Bere se kot kaka intelektualna kriminalka, govori pa o tem, kako se je ohranila ena od najbolj redkih Trubarjevih knjig: Noviga testamenta pusledni dejl iz leta 1577. Doslej smo vedeli le za štiri ohranjene izvode (Kempten, London, Praga, Stuttgart), v Sloveniji ni bilo nobenega. Knjiga je iz dveh delov; v prvem so pisma apostola Pavla, v drugem Trubarjev prevod Apokalipse, pa še nekaj uvodnih in sklepnih besedil. To sicer niso obsežna dela, a Trubar jih temeljito in izvirno komentira.

Mihael Glavan v albumu opiše, kako se je našel peti izvod. Dr. Reuven Yaron, profesor prava in knjigoljub iz Jeruzalema, je v nekem antikvariatu našel in kupil staro knjigo s pravno vsebino. »Zanimiva je bila tudi vezava. Hrbet je bil usnjen, debeli platnici pa vezani v pergament … Ker je bil pergament iz vezave že obrabljen, na vogalih pa je tudi odstopal, se je dalo opaziti, da platnici pod pergamentom skrivata potiskane papirnate pole. V 16. stoletju je bilo povsem običajno, da so knjige, zlasti velike in težke foliante, vezali z deščicami, ki so morale biti iz trdega, starega, na zraku sušenega lesa, najbolj pogosto bukovega ali hrastovega, za cenejše vezave pa so pogosto uporabili že potiskane pole papirja, ki so ostale na zalogi. Te so zlepili in prekrili s pergamentom ali usnjem in dobili trdno platnico, ker močnega kartona in lepenke še niso izdelovali.« In kaj je bilo na polah, zvezanih in skritih v platnicah? »V restavratorskem laboratoriju knjižnice so odprli platnice in odkrili v vsaki 26 listov (polovičnih pol), potiskanih s prevodom zadnjega dela Nove zaveze v nekem slovanskem jeziku. S pomočjo strokovnjakov slavistov so postopoma ugotovili, da gre za Trubarjevo delo Noviga testamenta pusledni dejl iz leta 1577, ki se je tako ohranil na 52 polovičnih polah na 416 zaporedno in neprekinjeno tekočih straneh. Gradivo se prične s polo F (stran 81) in konča s polo Hh (stran 497) …« Sledilo je restavriranje knjige. »Na veliko veselje najditelja in restavratorjev se je izkazalo, da sta samo dve strani resno poškodovani, sicer pa se je dalo očistiti celotno besedilo. Vsak list so na poškodovanih mestih in ob robovih dopolnili s celulozno pulpo približno enake kemične sestave, kakor jo vsebuje izvirni papir, potem vse še prekrili z milarijskim ovojem, ki omogoča dostop zraka in neškodljivo listanje gradiva. Tako pripravljene liste so združili v knjižni blok z usnjenim hrbtom, zvezanim z laneno vrvjo, in kartonskimi platnicami, prekritimi z lanenim platnom.«

Restavracija je bila končana leta 1977, od 3. marca 2008 pa je last NUK, za katero ga je od dr. Yarona kupilo Ministrstvo za kulturo RS. Zgodba tega izvoda knjige ni tako dramatična kot je zgodba Trubarjeve Cerkovne ordninge, katere edini ohranjeni izvod je bil uničen v bombardiranju Dresdna, potem pa so v vatikanski knjižnici odkrili še enega in ga letos posodili za razstavo v Sloveniji. Res: knjige imajo svojo posebno usodo in ni izključeno, da nas v prihodnosti čaka še kakšno presenečenje te vrste.