Sedmica: Čudežni deček

Če se stvari ne bi dogajale na slovenskem političnem odru, bi človek pomislil, da je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pravzaprav čudežni deček.

Z izjemo krajšega vladnega obdobja Antona Ropa, ko je začasno zasedel mesto ljubljanskega župana, je preživel vse poosamosvojitvene slovenske vladne predsednike. Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška, Janeza Janšo. Ker ni šlo drugače, namreč tako, da bi Dimitrij Rupel zasedel mesto slovenskega veleposlanika na Dunaju, ga je aktualni vladni predsednik Borut Pahor imenoval za svojega osebnega svetovalca in posebnega odposlanca za zunanje zadeve. Češ da je Dimitrij Rupel (sicer) »kontroverzna osebnost slovenske politike«, po drugi strani pa »veliko zna in veliko ve o zunanji politiki«. Tako vladni predsednik Borut Pahor. In kaj naj bi nekdanji zunanji minister počel v neposredni bližini aktualnega vladnega predsednika? Pripravljal naj bi mu opomnike, argumente za sprejete odločitve, za povrh pa naj bi mu še svetoval, po kateri poti bi bilo zastavljene cilje najlaže doseči. Se pravi, človek, ki je kot zunanji minister petnajst let taval v temi, vsaj kar se tiče meje s Hrvaško, odpeljanih, da ne rečem ukradenih cerkvenih umetnin, vzrejnih knjig za lipicance, jedrske elektrarne, slovenske manjšine v zamejstvu, avstrijske državne pogodbe in tako naprej, naj bi vladnemu predsedniku svetoval, kako te zadeve rešiti. Milo rečeno, to je smešnica brez primere.

Svoj novi položaj naj bi si Dimitrij Rupel izboril s skrivno beležko, v kateri naj bi hranil telefonske številke vseh pomembnih svetovnih politikov. S tem v zvezi je najbolj smešno dejstvo, da mu ni pri vodenju slovenske zunanje politike ta beležka prav nič koristila. Vendar, pustimo ob strani uradno uporabno vrednost Ruplove beležke. Resno me skrbi, kje vse in komu vse Dimitrij Rupel z njo maha? Se razume, pod mizo.

Sploh pa se mi vprašanja v zvezi z beležko osebnega svetovalca in posebnega odposlanca vladnega predsednika Boruta Pahorja dobesedno podijo po glavi. Tako bi bilo, denimo, dobro razčistiti oziroma vedeti, ali je Dimitrij Rupel s skrivnostno beležko položaj v vladi izsilil samo zase ali še za koga drugega. Ali drugače, kdo je v resnici sestavil vladno ekipo Boruta Pahorja, ki naj bi bila domala nepolitična in nadvse strokovna. Suverenost aktualnega vladnega predsednika je, vsaj kar zadeva moje videnje, resno pod vprašajem.

Teorija zarote gor ali dol. Skrivnostna oziroma skrivna Ruplova beležka zaudarja najmanj toliko, kot zaudarjajo, na primer, patrie. Vsaj meni. Med vsemi mogočimi in nemogočimi vonjavami pa mi v nos najbolj sili smrad po možnosti, da slovensko tako notranjo kot tudi zunanjo politiko v resnici usmerjajo ljudje z Ruplovega imenika.

Upam, da imam samo pokvarjen nos in da je Dimitrij Rupel resnično nekakšen čudežni deček, ki mu uspe politično kariero obdržati tako v levi kot tudi v desni politični orbiti. Skratka, da je deček za vse politične sfere. V nasprotnem primeru obstaja resna nevarnost, da je slovenska politika le podaljšek nekih tujih interesov. Recimo, ameriških. Ampak, kot rečeno, upam, da me vonjave varajo.