Parkeljnov se ni bal

Spomine na otroška leta je obujal Jeseničan Raay, pevec iz skupine Turbo Angels.

Kako in kje si preživel otroška leta?

»Ogromno časa sem preživel v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, kjer sem igral v gledaliških in lutkovnih predstavah. To je bil včasih celo moj prvi, ne drugi dom, haha.«

Si že kot otrok sanjal o glasbeni karieri?

»Najprej ja, v puberteti pa sem dobil velik strah pred nastopanjem. Ker sem kot otrok nekoliko 'štrlel' ven, saj sem vedno prepeval na vseh možnih prireditvah, hkrati pa v šoli bil bolj glasen, sem šel mnogim na živce, ljudje pa dostikrat ne znajo drugega kot iz ljubosumja norčevati se iz tistih, ki znajo še kaj več. Zato sem kasneje našel največje prijatelje v gledališču.«

Verjetno si kdaj kakšno ušpičil …

»Ogromno stvari. Ko smo v sedmem razredu na primer pri kemiji spoznali vodikov peroksid in kalijev permanganat, sem šel v lekarno po ta material. Dokler je šlo le za dim ter takšne in drugačne kemijske reakcije, je bilo vse v redu, ko pa je enkrat počila epruveta z nekimi čudnimi sestavinami in je bila cela stena v sobi popackana, je tudi moji mamici počilo … Seveda sem ji natvezil, da smo imeli to obvezno za domačo nalogo. A je poklicala učiteljico kemije v šolo, kakšne naloge nam daje, ji je ta seveda odgovorila, da sem si vse skupaj izmislil.«

Katere predmete si imel v šoli rad in katerih ne?

»Rad sem imel tiste, kjer ni bilo preveč dela ali kjer so bili učitelji 'face': biologija, glasba, gospodinjstvo. Obup od obupa pa sta se mi zdela fizika in likovni pouk. Nikoli mi nista šla od rok.«

Kmalu nas bodo obiskali dobri možje, Miklavž že jutri. Si mu kot otrok pisal?

»Vedno sem pisal pisemca in čakal, da so jih ptički odnesli Miklavžu ali Božičku. Pri mamici je nosil Miklavž, pri atiju pa Božiček. Parkeljnov se nisem bal. Sicer pa se spomnim predvsem lego kock, ki sem jih dobival pod smrekico.«