Rastlinski antibiotiki

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Mnoge rastline vsebujejo učinkovine, ki delujejo antibiotično. Z njimi lahko uspešno nadomestimo uporabo sintetičnih antibiotikov - vendar le pri lažjih bolezenskih težavah in okužbah. Naravni antibiotiki so vse bolj v trendu tudi zato, ker običajno povzročajo bistveno manj stranskih učinkov kot njihovi umetni stanovski kolegi.

Zdravilna zelišča, katerih antibakterijsko in obrambno sposobnost so strokovnjaki že dokazali, lahko ob strokovni rabi velikokrat nadomestijo uporabo sintetičnih antibiotikov. Prednost zelišč pred večino kemičnih sredstev je v tem, da uničujejo mikrobe in pri tem ne škodujejo napadenemu tkivu, kar ne moremo trditi za sintetične antibiotike. Slednji namreč poleg mikrobov poškodujejo tudi prizadeto tkivo.

Protimikrobna eterična olja …

Antibiotičen učinek premorejo zlasti rastline, ki vsebujejo eterična olja in posebne oblike gorčičnega olja. Slednjega vsebujeta kapucinka (Tropaelum majus) in hren (Armoracia rusticana), eterično olje pa najdemo tudi v mnogih rastlinah z domačega vrta in iz narave, denimo v poprovi meti (Mentha x piperita), šetraju (Satureja hortensis), timijanu (Thymus vulgaris), brinu (Juniperus communis) in materini dušici (Thymus serpyllum). Poleg antibiotičnega učinka eterična olja ugodno vplivajo tudi na čustva in počutje. Prijeten vonj sprošča in zmanjša napetost, kar dodatno pripomore k ozdravitvi.

… in čreslovine

Antibiotično pa lahko učinkujejo tudi rastline, ki ne vsebujejo eteričnih olj. Takšne so nekatere rastline, ki vsebujejo čreslovine, saj lajšajo in blažijo vnetja. Čreslovine v čaju prepoznamo po trpkem okusu, vplivajo pa na odpornost kože in sluznice. Izjemno učinkovita v boju zoper vnetja sluznice ust in grla je denimo srčna moč (Potentilla tormentilla), pri kožnih obolenjih pa se izkaže hrastovo lubje (Quercus robur). Pri nekaterih rastlinah, kot je žajbelj, pa antibiotična moč eteričnega olja učinkuje hkrati s protivnetno lastnostjo čreslovin.

Antibiotiki iz domačega vrta in narave

Med pomembnejše naravne antibiotike poleg že omenjenih sodijo še kamilica (Matricaria chamomilla), sivka (Lavandula officinalis), česen (Allium sativum), čebula (Allium cepa), čemaž (Allium ursinum), žajbelj (Salvia officinalis), bazilika (Ocimum basilicum), rožmarin (Rosmarinus officinalis), pehtran (Artemisia dracunculus), citronka (Lippia citriodorae), kumina (Carum carvi), dobra misel (Origanum vulgare), rman (Achillea millefolium), koper (Anethum graveolens), janež (Pimpinella anisum), ožepek (Hyssopus officinalis), komarečk (Foeniculum vulgare) … Med bolj eksotičnimi omenimo cimet (Cinnamomum zeylanicum), klinčke (Syzygium aromaticum), evkalipt (Eucalyptus globulus) in limono (Citrus limon).

Pri okužbah dihalnih poti

Rastlinske antibiotike uporabljamo pri preprostejših okužbah, kjer tudi najbolj pomagajo: pri okužbah dihalnih poti sproščajo krče, pospešujejo izločanje sluzi ali blažijo draženje. Blagi antibiotik, ki pospešuje izkašljevanje in izločanje sluzi pri bronhitisu, je denimo ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata). Rastlinski antibiotiki se nadalje obnesejo pri okužbah kože, ki jih povzročajo virusi (herpes), pri okužbah želodčnega in črevesnega trakta ter pri okužbah sečil, pri katerih bodo pospešila izločanje seča.

Dobre strani …

Prednost naravnih antibiotikov je v tem, da sicer napadajo mikrobe, hkrati pa ne škodijo napadenemu tkivu. Običajni antibiotiki namreč poleg mikrobov poškodujejo tudi prizadeto tkivo. Od sintetičnih antibiotikov se naravni razlikujejo tudi v tem, da se ne bojujejo le proti okužbi, ampak spodbudijo tudi telesne moči, da se aktivno vključijo v zdravljenje in pripomorejo k obnavljanju okolja, v katerem uspevajo bakterije. Pri takem zdravljenju izboljšanje sicer ni tako hitro kot pri sintetičnih antibiotikih, vendar se izognemo vrsti neprijetnih stranskih učinkov. Prednost naravnih učinkovin je tudi, da učinek njihovega antiseptičnega delovanja tudi po dolgotrajni in ponavljajoči se uporabi ne popusti.

… in slabe strani naravnih antibiotikov

Ker pa previdnost nikoli ni odveč, je tudi pri naravnih antibiotikih potrebna previdnost in zmernost. Dolgotrajna raba nekaterih zelišč namreč lahko povzroči draženje želodca, črevesja in ledvic. Zaradi eteričnega olja se lahko pri občutljivih ljudeh pojavi draženje kože, zlasti pri uporabi janeža, evkalipta, poprove mete, materine dušice. Rožmarin, žajbelj, ožepek, komarček pa lahko pri epileptikih izzovejo epileptični napad. Treba se je tudi zavedati, da naravne zeli nikakor ne morejo nadomestiti strokovnega nasveta zdravnika, če gre za resnejša obolenja.