Na denarnih trgih je suša

Banka Slovenije ne more prisiliti poslovnih bank k dajanju posojil, poudarja guverner Banke Slovenije, saj so samostojne delniške družbe.

Ljubljana – V torek je bila na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) še ena pomembna razprava o kriznih razmerah v gospodarstvu, saj se je seje upravnega odbora zbornice udeležil guverner Banke Slovenije (BS) dr. Marko Kranjec, ki je zbranim slovenskim gospodarstvenikom razložil pogled na sedanji položaj z vidika najvišje slovenske finančne ustanove. Že uvodoma je zavrnil kritike, da BS ni dovolj aktivna za to, da bi banke bolj podpirale gospodarstvo, saj so to samostojne delniške družbe, ki jim BS ne more ukazovati. BS je za poslovne banke regulatorni in nadzorni organ, vstop Slovenije v evrsko območje pa je BS odvzel vzvode samostojne denarne politike.

Ukrepi ECB niso zadostni

Sicer pa je guverner gospodarstvenikom razložil, da se je Evropska centralna banka (ECB) na krizne razmere odzvala prva na svetu in že v avgustu 2007 uporabila vrsto instrumentov na odprtem denarnem trgu, da bi pospešila likvidnost. Žal pa vse kaže, da ti ukrepi niso zadostni. Bistveno so, v nasprotju z dosedanjo prakso, povečali nabor dokazil o primernem zastavnem premoženju, znižuje se osnovna obrestna mera, močno se podaljšuje ročnost sredstev.

Banke zbirajo denar za svoje dolgove

Za slovenske poslovne banke je dr. Kranjec dejal, da so zdrave, okuženi deleži so zanemarljivi, likvidnost pa hromi dejstvo, da lahko naše banke iz depozitov gospodarstva in prebivalstva pokrijejo okoli 65 odstotkov denarja, potrebnega za kreditiranje. Preostalih 35 odstotkov pa morajo naše banke dobiti na denarnem trgu in prav pri tem so na mednarodnih trgih, kjer je zavladalo veliko nezaupanje, izredno velike težave. Naše poslovne banke imajo okoli 16 milijard evrov (večinoma dolgoročnega, tudi do dvajset let) dolga, od česar zapade letos v plačilo okoli dve milijardi, prihodnje leto pa tri milijarde evrov. Denar za ta odplačila banke zbirajo, kar daje vtis, da se »kopljejo v denarju«, ker pa se mehanizem državnih poroštev še ni »prijel«, denarja za kreditiranje gospodarstva primanjkuje. V Sloveniji po oceni BS ni potrebe po dokapitalizaciji bank ali odkupu slabih terjatev, razmišljajo pa o kreditu na podlagi državnih obveznic in da bi BS kot depozite svoje premoženje vložila v poslovne banke.

Bomo v krizi še konkurenčni

Bolj od pomanjkljivega servisiranja gospodarstva s strani bank bo gospodarsko krizo, po mnenju guvernerja BS, povzročilo upadanje naročil iz tujine. Krizo bomo torej uvozili. Ocenil je, da je bilo gospodarstvo lani pregreto, kar je tudi vzrok za visoko slovensko inflacijo. Letos bo gospodarska rast v Sloveniji še pozitivna, nihče pa si ne upa napovedati, kako bo prihodnje leto. Tekoči račun Slovenije v menjavi s tujino beleži za sedem odstotkov primanjkljaja. Ključno vprašanje bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je odvisna od stroškovne učinkovitosti, to pa je načela visoka inflacija in rast stroškov dela. Nujno bo v socialnem dialogu ta gibanja obrniti, sicer bodo v času recesije to hude obremenitve, ki bodo zahtevale dolgotrajno prilagajanje (prilagoditev cen, zniževanje plač, odpuščanja). Gospodarstvenikom je dr. Kranjec svetoval, da se za pomoč obrnejo na politike.

Gospodarska kriza je že tu

V razpravi, ki je sledila, je sodelovalo kar 14 gospodarstvenikov od 38 prisotnih in vsi so potrdili, da je kriza že tu. Opozorili so, da sedanjih razmer ni mogoče primerjati s krizo v 90. letih, saj so tedaj lahko izgubo jugoslovanskih trgov nadomestili s preorientacijo na zahod, danes pa nimajo kam, saj se na mednarodnih trgih pojavlja protekcionizem velikih gospodarstev. Nujna je razbremenitev gospodarstva, nadaljnja omejitev sive ekonomije, država pa bi morala poseči na področje cen energije, ker so te zaradi liberalizacije trga podivjale. Nujno je povečati investicijski del javne porabe, država pa bi morala prva postati reden plačnik. Letošnji relativno še ugodni rezultati poslovanja ne bi smeli biti osnova za visoke davke. Guverner dr. Krajec se je z večino strinjal, dodal pa, da je očitno, da je recesija za uravnoteženje nujna, tako za podjetja kot za posameznike pa velja, da je dobro imeti rezervo za hude čase.