Računalnik in jaz: Doma z informacijsko družbo

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 28. november 2008 / 06:00

Svet je poln novih možnosti in priložnosti.

Razvoj, sledenje novim tehnološkim trendom in novim potrebam trga terja od nas hiter in predvsem učinkovit odziv. Sodobne tehnologije nas vodijo v svet vse bolj in bolj informatizirane družbe. Naše življenje je vedno v večji meri povezano in navezano na te sodobne informacijsko komunikacijske tokove. Potrebno se je naučiti živeti v informacijski družbi in z njo. Tehnološki razvoj je sam po sebi pozitiven, prinaša pa učinke tudi na sociološkem in čisto človeškem nivoju. Tehnologija mora prinašati občutek vključenosti, varnosti, zaupanja in nam mora olajševati naš vsakdan, tako v življenju kot pri delu.

Sodobnost je skoraj v vsako hišo prinesla televizijski sprejemnik, radio, telefon in v veliki večini tudi računalnik. V vsakdanjem življenju smo postali pravi tehnokrati, ko stroji in aparati določajo tempo našega življenja, našega bivanja. In tu je točka, ko moramo vso to tehnološko opremo obrniti sebi v prid. Vsa ta oprema ima nekaj skupnega in to je, da želi človeku pomagati pri vsakdanjem življenju, ko je tempo vedno hitrejši. Tako ni več časa za opravljanje vsakdanjih opravkov po konvencionalni poti. Življenje od nas terja prilagajanje novim situacijam in odzive, ki so hitri, natančni in premišljeni. Prav tu je naša priložnost, da to izkoristimo in ponudimo stvari, ki jih uporabniki potrebujejo na njim uporaben in dostopen način.

Informacij, ki jih dnevno sprejemamo in oddajamo, je ogromno, obvladovanje vseh pa je zelo težavno in skoraj nemogoče. Potreba po enotnem pristopu je zelo nujna. Čim več informacij je potrebno poenotiti, jih uporabnikom predstaviti na enoten način, jih narediti dostopne kar čim večjemu krogu uporabnikov. Uporabnikov ne zanima več parcialni pristop, uporabniki terjajo multiaktivnost, servise, ki namesto njih procesirajo kopico podatkov in informacij.

Danes je že gledanje televizijskega sprejemnika prava mala tehnološka evolucija, saj v ozadju potekajo procesi, ki so vsi nujno informacijsko podprti in povezani. Za uporabnika pa je zanimivo le to, kakšen je končni rezultat. Kaj poteka v ozadju, ga ne zanima, pa čeprav se prav tam odvija prava tehnološka bitka, na milijone kablov, čipov medsebojno komunicira in si izmenjuje podatke in informacije.

Moč medijev je neverjetna in ogromna. Medij mora vsebino predstavljati neodvisno in pošteno. Dostop do teh vsebin pomeni za uporabnika vpetost v vsakdanje okolje. Mediji, ki nas obkrožajo, determinirajo naše mišljenje, naše navade in končno tudi naše razmišljanje. Vladanje medijem pomeni politično, ekonomsko, konkurenčno in tudi življenjsko prednost. Pravilno predstavljanje novic in informacij ter zagotavljanje pluralizma le-teh so vrednote, ki jih je nujno ohraniti in še nadalje razvijati.

Samo ponujanje novic in oglasov je danes premalo. Uporabniki terjajo in pričakujejo več, tehnologija nam in njim to omogoča. Sodobni uporabnik želi sebi prilagojen sistem, želi zbrane novice, ne pa da jih mora zajemati iz nabora različnih medijev, želi komunicirati z nami. Konvergenca medijev nas sili, da se stvari lotimo na naprednejši način, pri čemer pa konvencionalni način nikdar ne bo in tudi ne sme zamreti. Digitalne vsebine ne smejo biti podvržene redundantnosti, zato jih moramo ponuditi vsem, ki jih želijo in potrebujejo.

Računalniki nam lahko zelo olajšajo življenje, pri tem pa ni nujno, da smo mi direktni uporabniki. Izkoriščamo pa lahko vse storitve in vsebine, ki jih računalniki v ozadju producirajo in obdelujejo. Na ta način smo pravzaprav dosegli prag vstopa v informacijsko družbo, ko se preprosto nekaj zgodi, kako in na kakšen način pa niti ni pomembno. Nas zanima le dodana vrednost za nas in rezultat, ki ga želimo prejeti in izkoristiti.