Nova vlada že polno dela
Dan potem, ko so ministri dobili potrditev v državnem zboru, se je nova vlada že sestala na prvi seji, ta teden je zasedala že drugič.
Ljubljana - Prva seja je bila namenjena oblikovanju delovnih teles in imenovanju državnih sekretarjev v posameznih ministrstvih in sodelavcev v kabinetu predsednika vlade. Med državnimi sekretarji (na prvi seji jih je vlada imenovala 13, druge pa včeraj) imamo tudi dve imeni z Gorenjskega. Na ministrstvu za gospodarstvo bo državna sekretarka Darja Radič, doma s Hrušice, ki je v preteklosti že sodelovala v vladi kot državna podsekretarka, pristojna za turizem. V domači občini, na Jesenicah, pa je predsednica nadzornega odbora. Za državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport pa je imenovana Alenka Kovšca, Kranjčanka, ki zadnja leta živi na Obali, po poklicu pedagoginja, prav tako z delovnimi izkušnjami v eni od preteklih vlad. Bila je namreč državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ko je bil minister Vlado Dimovski. Za generalnega sekretarja vlade so po pričakovanju imenovali Milana M. Cvikla. Ustanovili so dva vladna odbora, za državno ureditev in javne zadeve ter za gospodarstvo in trajnostni razvoj, poleg tega pa še svet za nacionalno varnost, ki ga bo vodil predsednik vlade Borut Pahor. Od prejšnje vlade bo Pahorjeva ekipa prevzela dobro prakso obiskov na terenu.
Vlada ima že polne roke dela. Tako je med drugim sprejeta odločitev, da se vinjete ne bodo podražile, cena letnih bo znašala 55 evrov. Predsednik Borut Pahor pa je imel med drugim že prvo srečanje s sindikati, ki so v Ljubljani protestirali zoper direktivo Evropske unije o delovnem času. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so mu predstavili odklonilna stališča do odločitve, ki so jo članice unije sprejele junija, in spreminja direktivo o delovnem času, ki tedenski delavnik omejuje na 48 ur, dopušča pa izjeme, ki omogočajo celo 60- ali 65-urni delavnik. Pozvali so ga, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da takšen predlog ne bo sprejet. Pahor pa se je zavezal, da bo stališče prenesel predsedniku evropskega parlamenta Hansu-Gertu Pötteringu s priporočilom, naj takšnih odločitev ne sprejemajo brez socialnega dialoga. Še ena neprijetnost, s katero se srečuje vlada in o čemer je odločala ravno na včerajšnji seji, pa je imenovanje veleposlanikov. Predsednik države Danilo Türk je namreč predlagal le pet veleposlanikov, med tistimi, ki niso bili imenovani, pa je tudi bivši zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je želel veleposlaniško mesto na Dunaju. Predsednik države ga ni imenoval, češ da ni upravičil zaupanja.