Baldrijan zoper praznični stres

Da nas prazniki ne bi preveč vrgli s tira in v nas vnesli ravno nasprotno, kar je njihov namen - nemir, tesnobo, stres, si decembra privoščimo skodelico baldrijanovega čaja pred spanjem. Živčna napetost bo popustila, pripravljeni bomo na dober spanec.

Naravno pomirjevalo Evropejcev

Baldrijan (Valeriana officinalis) marsikje poznajo kot zdravilno špajko. Redkeje se zanj uporabljajo imena božji bič, božjastnica, mačja trava, mrtvični koren, pereči ogenj, vražji bič. Po danes najbolj pogosto uporabljenem naravnem sedativu na stari celini, ki ga vsebujejo številni farmacevtski pripravki, so segali že stari Grki in Rimljani. Z njim so zdravili šibko menstruacijo, prebavne motnje, božjast in odvajali vodo. Da je koristil tudi srcu, nakazuje eno izmed njegovih starih ljudskih imen – srčna zel. Že v 2. stoletju ga je grški zdravnik Galen svetoval zoper nespečnost. Njegove pomirjevalne lastnosti so odkrili šele pred tremi stoletji in ga na veliko začeli uporabljati pri nevrozah, nervozni izčrpanosti, razdraženosti v času pred in med menstruacijo ter v času nosečnosti, pa tudi v menopavzi. Zoper omenjene tegobe še danes segamo po njem.

Zdraži muce in pomiri ljudi

Korenine baldrijana kopljemo jeseni, jih dobro operemo in hitro sušimo. Sveže so skoraj brez vonja, tipičen oster vonj, ki moram priznati, da meni osebno zelo godi, pridobijo med sušenjem. Če mačke zavohajo baldrijan oz. mačjo travo, se jim popolnoma strga, če se malce bolj grobo izrazimo. Začnejo se valjati po tleh in vreščati. Pri sušenju baldrijana zatorej pazimo, da naše mačje prijateljice ne pridejo blizu. Baldrijanov duh pri njih povzroča nenavadno zanesenost. Začnejo čudno mijavkati in se valjati po korenikah in koreninah. Brez skrbi, na človeka baldrijan nima tako močnega vpliva. Celo nasprotno, medtem ko muce močno spolno vzdraži, človeka popolnoma pomiri. V vseh pogledih.

Bolje prenašamo stres

Baldrijan nosi svojo zdravilnost že v botaničnem imenu, ki izhaja iz latinskega izraza valere, kar pomeni biti zdrav. In človek, ki uživa baldrijan, naj bi bil umirjen, spočit in naspan in kot tak, tudi relativno zdrav. Njegova učinkovitost je dandanes tudi znanstveno dokazana. Deluje splošno pomirjajoče in pomaga pri nespečnosti, nervozi, živčni izčrpanosti, strahu, duševni utrujenosti, slabi koncentraciji, razdražljivosti, napetosti, glavobolu, nervoznih srčnih motnjah, živčno pogojenih želodčnih krčih, pri težavah v menopavzi, zlasti pri hitro menjajočem se srčnem utripu. Z njegovo pomočjo bolje prenašamo stres, jezo in žalost ter dosežemo notranje ravnovesje in tako uženemo marsikatero težavo in bolezen. Koristi otrokom, ki težko zaspijo, so nemirni in se ne morejo zbrati. Velja tudi, da širi krvne žile in s tem znižuje krvni tlak. Z njim lahko sprostimo tudi preveč zakrčene mišice, zlasti se obnese pri trdih ramenih in vratu, mišičnem krču in bolečinah v hrbtenici. O njegovi uporabi se je dobro predhodno posvetovati z zdravnikom. Ne uporabljajmo ga med nosečnostjo in dojenjem. Baldrijan krepi delovanje uspavalnih tablet, zato sočasno jemanje ni priporočljivo.

Baldrijanov čaj

Če pripravljamo čaj, se lahko odločimo za poparek: žličko do dve posušenih baldrijanovih korenin prelijemo s skodelico vrele vode ter pustimo pokrito stati pet do deset minut. Zelo dobro se obnese tudi prelivek: korenine namakamo dve do štiri ure v hladni vodi, nato pa čaj rahlo segrejemo. Pijemo dve do tri skodelice čaja na dan, zlasti se obnese pred spanjem. Pijemo ga daljše časovno obdobje, kajti le tako bomo dosegli želeni rezultat. Baldrijan je precej grenek, zato nekateri težko pijejo samega. Boljši okus dobi, če mu primešamo druga pomirjevalna zelišča, recimo kamilice, meliso, hmelj, meto, sivko …

Kopel pred spanjem

Še večji pomirjevalni učinek bomo dosegli, če bomo zvečer poleg čaja uživali še v baldrijanovi kopeli. Sto gramov posušenih korenin prelijemo s pol litra kropa, pustimo pokrito stati dvajset minut, nato pa izvleček dodamo kadni kopeli, ki nas bo sprostila in pripravila na miren in nemoten spanec. Pa lahko noč.