Računalnik in jaz: Domene

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. november 2008 / 06:00

Domene so internetne končnice, pravzaprav internetni naslovi, pri tem pa je zadnji del internetnega naslova imenovan vrhnja domena. Na osnovi domen DNS strežnik dodeljuje domenam IP naslove. DNS je kratica za »Domain Name System/Service/Server«, kar slovensko pomeni sistem domenskih imen. IP naslov je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet. Kratica IP označuje »Internet Protocol«. Število je 32-bitno, za bolj pregleden prikaz je običajno zapisano s štirimi osembitnimi vrednostmi v desetiški obliki, na primer 193.95.198.35.

Naj vse skupaj povemo bolj »po domače«. Računalniki med seboj komunicirajo s številčnimi naslovi, kjer ima vsak računalnik edinstven, s številkami zapisan naslov. Da so te številke razumljive tudi nam, jih strežniki pretvarjajo v besedilo. Računalniki uporabljajo IP naslove za identificiranje drug drugega, ljudje delamo bolje z imeni.

Za primer vzemimo strežnik, ki nam omogoča dostop do spletne strani Gorenjskega glasa. Mi zapišemo v internetni brskalnik ime www.gorenjskiglas.si. Naš računalnik dostopa do našega DNS strežnika, ki naše besedilo pretvori v IP naslov, ki ga naš DNS strežnik najde na enem od dosegljivih DNS strežnikov, ki vsebuje ta IP naslov. DNS strežnik, ki poseduje pravi IP naslov, pošlje vsebino na zahtevani računalnik, ki tako začne komunicirati z njim. Na ta način si lahko ogledujemo vsebine na internetu.

Vrhnja internetna domena, angleško »Top Level Domain«, ki se s kratico označuje kot TLD, je del sistema domen v internetu. Trenutno so v sistemu naslednje vrhnje internetne domene: .aero - letalski prevozniki, .biz - poslovni svet, .com – podjetja, .coop – zadruge, .edu - izobraževalne organizacije (prvenstveno tiste v ZDA), .gov - agencije vlade ZDA, .info - informacije (brez omejitev), .int - s pogodbo ustanovljene mednarodne organizacije, .mil - oborožene sile Združenih držav Amerike, .museum – muzeji, .name – posamezniki, .net - omrežna infrastruktura (npr. internetni ponudniki), .org - organizacije, ki ne sodijo v nobeno od ostalih vrhnjih internetnih domen in .pro - poklicni strokovnjaki. Posamezne države uporabljajo kot vrhnjo internetno domeno dvočrkovno kodo, določeno s standardom ISO 3166, na primer Slovenija .si.

Prvih šest vrhnjih internetnih domen je bilo določenih januarja 1985. Te domene so: .com, .edu, .gov, .net, .org in .mil. Domene .com, .net in .org so v nasprotju z njihovo zamišljeno vlogo dostopne vsem za vsakršen namen. Novembra 1988 je bila kot odziv na prošnjo organizacije NATO dodana domena .int, ki naj bi odražala njeno naravo mednarodne organizacije. Oktobra 1998 so ustanovili organizacijo ICANN in ji poverili nalogo upravljanja vrhnjih internetnih domen. Novembra 2000 je bilo uvedeno sedem novih vrhnjih internetnih domen: .aero, .biz, .coop, .info, .museum, .name in .pro.

Junija, leta 2008 je organizacija ICANN napovedala, da bo sprostila registracijo vrhnjih internetnih domen, kar bo odpravilo omejitve pri registraciji in bo ime vrhnje domene lahko povsem poljubno. Hkrati bo mogoče prvič registrirati domene v nelatiničnih pisavah, kar je bila ena od večjih kritik obstoječega sistema, ki je omejeval uporabo interneta v velikem delu sveta (približno štirim milijardam potencialnih uporabnikov).

Določene so tudi še štiri vrhnje domene s posebnimi nalogami. Te domene naj ne bi nikoli postale del vrhnje internetne domene v samih globalnih DNS strežnikih. To so: .example - rezervirano za uporabo kot primer, .invalid - rezervirano za uporabo pri očitno nepravilnih domenah, .localhost - rezervirano v namene izogibanja konfliktom s tradicionalno uporabo domene localhost in .test - rezervirano za uporabo v preizkušanjih.

Zaradi vse bolj obsežnega interneta in pretoka podatkov ter informacij po računalniških omrežjih je nujno dobro obvladovanje IP naslovov in domen. Le tako ta svet ostaja urejen in sistematičen.