Čas prvih slovenskih fotografov

Kranj ima dolgo in bogato fotografsko zgodovino.

Pohvalimo se lahko s prvim slovenskim fotografom Janezom Puharjem, ki je leta 1842 izumil fotografijo na steklo. Leta 1910 je bil v Kranju ustanovljen eden prvih slovenskih fotoklubov. Že šestdeset let za tem pa je pod okriljem Gorenjskega muzeja zaživela najstarejša javna fotografska zbirka v Sloveniji z naslovom Kabinet slovenske fotografije.

Prav zato ni presenečenje, da v četrtek, 27. novembra 2008, v Mestni hiši v Kranju prirejamo fotografski simpozij z naslovom »Fotografija od Janeza Puharja do prve svetovne vojne«. Kot pove že naslov, bo na simpoziju predstavljeno najzgodnejše razvojno obdobje fotografije na Slovenskem. Tisti časi se nam danes, v času priročnih in elegantnih fotoaparatov, zdijo siva davnina. Ohranjene fotografije so majhnega formata in skromnega videza, zato se jih je večina porazgubila. Peščica, ki je ostala, pa predstavlja bogat fond slovenske fotografske zgodovine.

Kratek pregled obdobja

V času, ko so v Parizu razglasili izum fotografije (1839) in ko je največji slovenski pesnik napisal Zdravljico, je bil Kranj majhno sejemsko, trgovsko in obrtniško središče, ki je bilo z glavno komercialno poštno cesto povezano z Ljubljano in Celovcem. S prvimi okornimi in dragimi fotografskimi kamerami, ki so jih takrat izdelali v Franciji in Angliji, so se ukvarjali izumitelji in navdušenci. Ne moremo jih označiti ne za profesionalce ne za amaterje. Prvi fotografi so po izumitelju fotografije, Daguerru, dobili ime dagerotipisti. Po doslej znanih podatkih je bil prvi dagerotipist na Slovenskem prav Kranjčan Janez Puhar. S fotografijo se je verjetno seznanil že leta 1839. Skromni dohodki so ga prisilili, da je uporabljal cenejše materiale in leta 1842 izumil fotografijo na steklo.

Kmalu za Puharjevim izumom, nekje v sredini petdesetih let, so izumili veliko lažji postopek z mokrimi kolodijskimi ploščami, s katerim se je uveljavil nov poklic – fotograf. Nekateri popotni dagerotipisti in drugi fotografi so se ustalili v določenih krajih in si postavili ateljeje. Najbolj znana ateljejska fotografa iz tega obdobja v Kranju sta bila Ivan Jagodic in za njim Štefan Rovšek, veliko pa jih je delovalo v Ljubljani in tudi v drugih slovenskih krajih. Številne ateljejske fotografije, ki so nalepljene na kartonsko podlago z napisom fotografa, so še danes shranjene v družinskih albumih.

Sredi osemdesetih let 19. stoletja je tehnika s suhimi fotografskimi ploščami povzročila pravo revolucijo. Fotografiranje je postalo lažje in hitrejše. Tehnika je k ukvarjanju s fotografijo privabila amaterje, ki so izhajali iz raznih poklicev. Število amaterjev se je vse bolj večalo, družili so se v klube in tekmovali s poklicnimi fotografi v novih motivih in postopkih. Priljubljena je postala krajinska slika, ki je zasenčila portrete. Tudi v Kranju smo takrat dobili svoj fotoklub, ki pod imenom Fotografsko društvo Janez Puhar združuje kranjske fotoamaterje in uspešno deluje še danes. Prihodnje leto bo praznoval svojo stoto obletnico.

Vsebina simpozija

Vsebina simpozija bo zelo pestra in nikakor ne dolgočasna. Sodelovali bodo nekateri največji strokovnjaki in poznavalci zgodnjega obdobja slovenske fotografije. Govorili bomo o Kabinetu slovenske fotografije, o kranjski fotografski zgodovini, o prvem slovenskem popotnem fotografu Christianu Paierju, o znanem ljubljanskem ateljejskem fotografu Avgustu Bertoldu, ki je plodno sodeloval s slovenskimi impresionističnimi slikarji. Drugi del simpozija bo bolj tehnično obarvan. Spoznali bomo fotografske tehnike in načine, kako čim bolje ohraniti fotografije, ki jih imamo v starih albumih. Zadnji referat bo predstavil fotografske kamere, s katerimi so slikali fotografi na prehodu v dvajseto stoletje.

Cilj simpozija je predstavitev novih raziskovalnih dosežkov in edinstvena priložnost za pogovor s slovenskimi strokovnjaki o problemih, ki jih srečujemo na terenu, kot raziskovalci, zbiralci ali ljubitelji fotografij. Zato ste na simpozij vabljeni vsi, ki vas zanima fotografija in ki hranite fotografije z namenom, da bi jih ohranili za kasnejše rodove.

November kot mesec fotografije vabi na ogled

November je mesec fotografije, zato smo v Kranju poleg simpozija pripravili še dva fotografska dogodka. Prvi je razstava enega največjih slovenskih fotografov 20. stoletja in nagrajenca Prešernovega sklada Stojana Kerblerja, ki je do 28. novembra 2008 na ogled v prostorih Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Retrospektivna razstava je postavljena ob sedemdesetletnici rojstva fotografa, ki živi in dela na Ptuju in na Ptujski gori. Razstavo bomo 27. novembra 2008 ob 18. uri še dodatno obogatili s predvajanjem umetniško dokumentarnega filma portreta fotografa Stojana Kerblerja z naslovom »Svet ni vedel, da je pristal v pesmi«, ki je svečano premiero doživel to sredo na Ptuju.