Bleiweis in Prešeren

Razstava ob 200-letnici rojstva dr. Janeza Bleiweisa, očeta naroda, kot so ga narodno zavedni Slovenci poimenovali še za časa njegovega življenja.

V sredo, na dan, ko se je pred dvesto leti rodil dr. Janez Bleiweis, Slovencem, posebej pa Kranjčanom najbolj znan kot narodni buditelj v drugi polovici 19. stoletja, so v prostorih Mestne hiše v okviru razstav, imenovanih »Muzejska vitrina«, odprli zanimivo razstavo. Doktor medicine, magister porodništva, doštudiral je tudi veterino, profesor, ravnatelj, skoraj štirideset let tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani, politik in zavedni čitalničar, je Slovencem najbolj znan kot prvi urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, tedaj edinega slovenskega časopisa. Kot je povedala avtorica razstave Beba Jenčič, muzejska svetovalka za kulturno zgodovino, je tokratno razstavo oblikovala skozi optiko odnosa dr. Janeza Bleiweisa do njegovega sodobnika dr. Franceta Prešerna. Tako je med drugim poleg prve številke Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1843 na ogled tudi številka iz aprila leta 1848, v kateri je bila prvič sploh objavljena Prešernova Zdravljica. V vitrinah si lahko ogledamo tudi izvoda Novic kmetijskih rokodelnih in narodnih reči iz leta 1849, v katerih je obvestilo o pesnikovi smrti, in številka iz leta 1852, v katerih je med drugim tudi članek o posvetitvi Prešernovega nagrobnika na tedanjem kranjskem pokopališču. Na ogled je originalni Bleiweisov portret, ki ga je naslikal v njegovem času zelo znan slikar Ivan Franke, na stenah je na ogled nekaj potrdil in diplom in častnih imenovanj, ki jih je znameniti Kranjčan prejel bodisi za svoje delo bodisi za politično delovanje in narodno buditeljsko usmerjenost. Zanimivi so tudi nekateri osebni predmeti Bleiweisovih, še posebej jedilni pribor, ki ga je pred leti donirala družina Bleiweis.