Zebe, zebe ...

Mraz na kolesu je neprijetna zadeva. Oblačila iz novejših, naprednejših materialov so cenovno dostopnejša kot leta prej, zato ni razloga, da ne bi kolesarili tudi, ko se ozračje ohladi pod deset ali pod pet stopinj Celzija.

V prejšnjih dveh številkah smo obdelali kolesarska oblačila od glave vse do nog. Danes pridejo na vrsto stopala.

Znano je, da vsi proizvajalci kolesarskih čevljev stremijo k temu, da bi bil čevelj kar se da zračen, trden in lahek. Poleti nam prav pride, da je kar se da zračen, in šele pozimi zares ugotovimo, kako zračni in iz tankih materialov so naši čevlji. Če nas zebe v stopala, potem nas zebe po vsem telesu, to je znano. Seveda obstajajo tudi zimski kolesarski čevlji. Ti so popolnoma zaprti, segajo nad gležnje in so še enkrat bolj obloženi kot pa poletni čevlji. Zelo malo kolesarjev se odloči za nakup zimskih kolesarskih čevljev. Prvi razlog je, da so galoše ali gamaše veliko cenejše. Drugi razlog je, da večina kolesarjev sploh ne ve, da obstajajo zimski kolesarski čevlji. Tretji razlog pa je, da nekatere moti, če jim čevlji segajo nad gležnje ... Mogoče obstaja še kak drug razlog, vendar se našteti največkrat omenjajo med kolesarji. Naj se vrnem k najbolj priljubljeni rešitvi, h gamašam. V vsaki bolje založeni kolesarski prodajalni so na voljo gamaše različnih modelov in različne debeline. Za najbolj hladne dni in za tiste, ki imate kronično hladna stopala, so gamaše iz neoprena odlična rešitev. Poudariti je treba, da neoprenske gamaše pridejo prav tudi v drugih letnih časih. Nemalokrat se zgodi, da se tudi maja ali celo v poletnih časih znajdemo na kakem maratonu, kjer dežuje od štarta do cilja. Letos sem bil na 150-kilometrskem maratonu, ki je šel čez dva vrhova nad 1500 metrov nadmorske višine. Vseskozi je deževalo, in čeprav je bil avgust, se je temperatura na na taki višini spustila na deset stopinj. Malo čudno je zgledalo, ko sem imel že na štartu na stopalih neopren, vendar so kmalu vsi nejeverni Tomaži prikimavali moji odločitvi. Ni me zeblo, pravzaprav zeblo me je povsod, le v stopala ne. Za malo manj hladne dni, se pravi od 15 stopinj do osem stopinj Celzija, obstajajo gamaše, ki so narejene iz mešanice lycre, najlona in spandeksa. To so gamaše, pod katerimi se ne boste znojili, kajti odlično odvajajo znojenje z notranje na zunanjo stran. Take gamaše so prav tako dobrodošle, če nas preseneti dež. Če boste pozorni, boste lahko opazili tudi kolesarje, ki kolesarijo v nogavicah! To niso navadne nogavice. To so »termo« nogavice in nosijo jih tisti, ki jih najmanj zebe v noge. Zadnja leta se pojavljajo tudi gamaše ali termo nogavice, ki pokrivajo samo prste in segajo do sredine stopala, se pravi ne prek pete in nad gležnji. To so le pokrivala, ki jih kolesarji ponavadi snamejo po nekaj kilometrih, ko se dodobra ogrejejo. Ne smemo pozabiti na zimske nogavice. Če jih poznajo smučarji, hribolazci in drsalci, zakaj jih ne bi spoznali tudi kolesarji. Največkrat so narejene iz bombaža, lana, viskoze, poliestra in najlona. Lahko si nabavimo tudi dokolenke, ne bodo odveč.

Še enkrat bi rad poudaril, da vsa našteta kolesarska oprema za hladne dneve, ki sem jo opisoval in priporočal v zadnjih treh številkah Glasa, ni več tako draga, kot je bila pred leti. Prav vsi proizvajalci tovrstne opreme so cene prilagodili najširši množici ljubiteljev kolesarstva, samo pravilno je treba izbrati.

Za konec bi dodal še nasvet: ali je pametno iti na kolo, če ste prehlajeni. Če imate povišano temperaturo, vročino, nikoli ne zajahajte kolesa. Če imate le zamašen nos, se pravi dihalne poti ali le lažjo zaporo sinusov, lahko lahkotna do zmerna vadba ublaži bolezenske znake, spodbudi krvni pretok, ki pospeši okrevanje. Ne pretiravajte, vadite največ eno uro in telesa ne obremenjujte preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Gedore, rinke in šraufencigarji

"Za dobrega avtomehanika ni dovolj, da se samo vpiše v avtomehaniško šolo. To ti mora biti položeno v zibko," pravi avtomehanik Boštjan Podboršek.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 28. julij 2015 / 07:00

Vročinski dodatek za delo

V jeseniškem Acroniju temperature v jeklarni v vročih poletnih dneh presežejo 40 stopinj Celzija. Najbolj izpostavljeni delavci zato prejemajo vročinski dodatek. V peklenski vročini delajo tudi v kuhi...

Razvedrilo / torek, 28. julij 2015 / 10:48

Dokumentarni film po knjigi Milene Miklavčič

Kranj – Po knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače je nacionalna televizija pred kratkim posnela dokumentarni film. Režiral ga je Jaka Šuligoj, v njem pa iskrene zgodbe o intimnih...

Kamnik / torek, 28. julij 2015 / 10:48

Delavnica s fosili iz različnih koncev sveta

Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok bodo v petek, 31. julija, pripravili paleontološko delavnico, ki se bo med 17. uro in 18.30 odvila na otroškem igrišču. Delavnico bo vodila Bianca Rubmle iz...

Kronika / torek, 28. julij 2015 / 10:44

Ste izgubili ključe?

Na policijskih postajah hranijo različne izgubljene predmete, na kranjski tudi ključe mercedesa.

Kronika / torek, 28. julij 2015 / 10:41

Voda se je hitro dvigala

Kranj – Kar nekaj ljudi se je v petek popoldne zadrževalo ob reki Savi med Tekstilindusom in Savskim otokom. Ko je voda začela hitro naraščati in se je vodostaj dvigoval zaradi spuščenih zapornic n...