Dvomi o zakonitosti sporazuma

Pri prenosu nepremičnin na Blejskem otoku v last blejske župnije naj bi šlo za odtujitev.

Bled – S sporazumom, ki sta ga konec oktobra podpisala ministrstvo za kulturo in ljubljanska nadškofija, bo država ostala lastnica Blejskega otoka, objekti na njem pa bodo v lasti blejske župnije. Po pisanju tednika Mladina pa naj bi bil omenjeni sporazum nezakonit. Pri tem citirajo dr. Lojzeta Udeta z ljubljanske pravne fakultete, ki meni, da gre pri takšnem prenosu nepremičnin v last RKC za odtujitev.

Država, pravi Lojze Ude, to poskuša prikriti kot sporazum ob zaključku postopka pred evropskim sodiščem. A po njegovem bi bilo absurdno, če bi to sodišče poseglo v odločbo slovenskega ustavnega sodišča, po kateri otoka in nepremičnin na njem, razen cerkve, ni mogoče vrniti v naravi, saj smo imeli v Sloveniji, pravi Ude, najboljšo in široko uveljavljeno denacionalizacijo. Pri ministrstvu za kulturo ob tem poudarjajo, da je bila zadeva pravno zapletena, kar po njihovem dokazuje prav dolgotrajnost samega postopka in poskusi več poravnav, poleg tega, dodajajo, pa stališča sodišč o obstoju pravne podlage za vračanje otoka blejski župniji med postopkom niso bila enotna. »Upravno sodišče v Ljubljani je menilo, da določilo 51. člena zakona o naravni in kulturni dediščini, ki je prepovedoval odsvojitev nepremičnin v družbeni lastnini, ne predstavlja ovire za vračanje otoka, medtem ko je vrhovno sodišče menilo, da predstavlja oviro zakonodaja iz leta 1999, na katero je oprlo svojo odločitev o delni zavrnitvi denacionalizacijske zahteve, ustavno sodišče pa je zatem ocenilo, da je podlaga za zavrnitev zahteve 51. člen zakona o naravni in kulturni dediščini.« Tudi glede na dejstvo, dodajajo pri ministrstvu za kulturo, da je blejska župnija zahtevala varstvo pred evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic, zaradi česar naj bi bil izid denacionalizacije še vedno vprašljiv, so želeli s sporazumom presekati ta »gordijski vozel«. Zanimalo nas je tudi, kaj konkretno je z omenjenim sporazumom pridobila država. Pri ministrstvu za kulturo odgovarjajo, da so s tem predvsem zaprli dolgotrajen denacionalizacijski postopek. »S sporazumom, ki tudi mednarodno pravno ne bo sporen, je otok dokončno ostal v lasti države brez kakršnekoli odškodnine oziroma plačila, poleg tega pa je gospodarjenje na otoku urejeno tako, da s tem država ne bo imela stroškov, pri čemer so zavarovani vsi vitalni interesi države oziroma javnosti.« Ne nazadnje, so še dodali pri ministrstvu za kulturo, so s sporazumom ohranili tudi pravni ugled države v evropski javnosti.

»Če bi bilo nezakonito, verjetno vlada tega ne bi podpisala,« pa se je na navedbe o nezakonitosti sporazuma odzval blejski župnik Janez Ambrožič. Kot pravi, je sam z rešitvijo, po kateri bo blejska župnija dobila v last nepremičnine na otoku, zadovoljen. Prepričan je, da je pridobila tudi država, saj se je blejska župnija s sporazumom odpovedala zahtevi za vrnitev otoka v naravi, obenem pa naj bi umaknila pritožbo pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Tega po njegovih besedah še niso storili, a naj bi se to zgodilo v kratkem.