Pogled v skupno zgodovino

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sreda, 2. februar 2011 / 06:00

V dneh okrog slovenskega kulturnega praznika, ko v ospredje spet stopa vse, kar je povezano z imenom našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, sem se odpravil na Savsko cesto v Kranju, kjer stoji stavba Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko. Z enim vprašanjem: kaj bi vrglo ven, če bi v računalnik vtipkali pesnikovo ime?

Z željo po kakršnem koli dokumentu na temo »dr. France Prešeren« sem se, da bi lahko pripravili morebitno gradivo, predhodno najavil pri vodji kranjske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, zgodovinarki Mariji Kos. Kot me je uvodoma poučila, v arhivskem fondu ne hranijo gradiva, povezanega s pesnikovo literarno zapuščino, že iz preprostega razloga, ker je bila kranjska enota ustanovljena šele leta 1973, predvsem pa v arhiv v večji meri prihaja gradivo drugačne narave, povezano z upravnimi in pravosodnimi organi, podjetji, šolami in drugimi organizacijami javnega značaja, manj pa je gradiva zasebnega izvora. Javne organizacije v arhiv namreč izročajo gradivo po zakonu, medtem ko gradivo posameznikov, žal je tega še vedno premalo, pridobijo z darovanjem oziroma nakupom. »Na ta način smo pred leti z odkupom od znane kranjske družine Levičnik pridobili tudi dokument iz Prešernove odvetniške pisarne.« Moja pozornost se je v trenutku preusmerila v list porumenelega papirja, ki ga je Kosova vzela iz standardizirane zelene škatle.

Poročna pogodba iz Prešernove pisarne

Originalni pesnikov, v tem primeru v prvi vrsti odvetnikov, podpis na desni strani listine takoj pade v oči. Gre za uradno vlogo za vpis podatkov iz poročne pogodbe v evidence okrajnega sodišča Kranj, z datumom 9. maj 1847. Kot je razvidno iz pisave na levi strani listine, je odvetnikov pisar sestavil poročno pogodbo, v kateri so podatki o premoženju ženina in neveste, na desni strani je kratek zapis dr. Franceta Prešerna. Gostiteljica v arhivu bere nemško besedilo v gotski kurzivi. Poleg originala je še kopija s povsem enako vsebino in obliko, a po pisavi sodeč napisana bolj na hitro. Na prvi listini piše original, na drugi duplicat. Pravzaprav se uradni postopek pred sto šestdesetimi leti ni prav nič razlikoval od današnjega, le tehnologija je drugačna.

»Tako za nas kot za širšo javnost je dokument zanimiv zato, ker prihaja iz pisarne dr. Franceta Prešerna, hkrati je neki podatek o njegovem delu, poklicu in službi, ki jo je tako kratek čas opravljal v Kranju. Dokument vsebuje mnogo podatkov za čas sredine 19. stoletja, govori o premoženjskem stanju ene od premožnejših kranjskih družin, o medsebojnih razmerjih v družbi …,« razlaga Marija Kos, sicer izkušena zgodovinarka, ki v arhivu deluje že petindvajset let. Včasih so bile poročne pogodbe nujnost, menda pa dandanašnji spet postajajo aktualne.

Gospod, ki je podpisal to pogodbo, je bil neki Mathias Fohn, oče ženina ali neveste, mogoče celo ženin sam. Slednji tokrat ni bil predmet mojega raziskovanja, me je pa zanimalo, kako je pri tem z varovanjem osebnih podatkov. Mar lahko nekdo tretji preverja, kako so Fohnovi nekoč uredili s premoženjem? »Gradivo, v katerem so, če poenostavljeno rečem, »občutljivi podatki« in je zasebnega značaja, ki je po nastanku starejše od 75 let, je prosto dostopno. Prav tako je dostopno tudi mlajše gradivo javnega značaja, kot je recimo gradivo s sej občinske skupščine, delavskega sveta, popisa prebivalcev … V zadnjem času smo, potem ko je ugasnila tovarna IBI, iz nje dobili precejšen arhiv od povojnih let in nacionalizacije do danes, ki vsebuje tudi celo vrsto poslovnih podatkov, ki bi najbrž raziskovalcu vzbudili več zanimanja,« razlaga Kosova, da pa lahko izročitelj gradiva določi tajnost oziroma časovni rok nedostopnosti le-tega. Tako je recimo odločil Davčni urad Kranj, katerega gradivo, ki nam ga je predal, je embargo 75 let od nastanka.

Sicer pa v arhivu vse poteka po določenem postopku, ko mora vsak uporabnik najprej prijaviti uporabo določenih dokumentov, kjer navede, kakšno gradivo želi pregledovati, katere podatke želi pridobiti iz gradiva, na podlagi tega pa potem zaposleni pripravijo gradivo, ki je javno dostopno.

Arhiv hrani čez milijon kosov različnega gradiva

V arhivu se bržkone pogosto mudijo obiskovalci, ki iščejo take ali drugačne dokumente in podatke iz preteklosti predvsem v raziskovalne ali študijske namene, kaj pa občani, ki jih zanima predvsem zgodovina njihovega rodu, kraja, mesta …? V zadnjih letih so najbrž številni iskali podatke, povezane s povojnimi dogodki v Sloveniji, arhivski dokumenti so bili zagotovo v pomoč tistim, ki so vlagali denacionalizacijske zahtevke … »Dokumenti, vezani za povojno obdobje, tu gre za sodne in občinske arhive, so dostopni bodisi pri nas, če se je o nečem odločalo na lokalni ravni, bodisi v državnem arhivu, kadar se je odločalo na višjih oblastnih organih. Ljudje so se precej zanimali za podatke o ocenjevanju prijave vojne škode, kar je bilo po vaseh dokaj skrbno opravljeno,« odgovarja Kosova in dodaja, da se je v zadnjih letih predvsem povečal interes za odkrivanje družinskega porekla in lastne preteklosti. Spoznanje, da ne živimo le za danes in jutri, nas vleče v iskanje podatkov o prednikih. »V arhivih in muzejih se več kot kdajkoli prej pregleduje raznovrstno arhivsko gradivo z ne zgolj genealoško vsebino, ampak se iščejo tudi dokumenti, ki vsebujejo podatke o vsakdanjem življenju prednikov, njihovi lastnini in gmotnem stanju, opravilih na domačijah, izobrazbi, ugledu, medsebojnih odnosih, stiskah, praznovanjih …«

V kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana imajo v svojem fondu več kot milijon kosov različnega gradiva, od pisnega gradiva, risb, fotografij, do filmov in glasbenih zapisov … Več kot 470 fondov in zbirk je v 31 tisočih škatlah in fasciklih, v vsaki škatli je do 50 dokumentov. »Fondi so urejeni po načelu provenience, zato sva Prešerna našla pri Levičnikovih, saj je bil dokument del gradiva, ki smo ga pridobili od te družine,« je poudarila sogovornica v upanju, da bodo v prihodnje vendarle začeli gradivo pretvarjati tudi v digitalno obliko in bo to lahko objavljeno na internetu. V arhivu je trenutno zaposlenih pet sodelavcev, trije zgodovinarji, en arhivski tehnik in manipulant. Njihova naloga je urejanje gradiva, izdelovanje popisov gradiva, njegovo vrednotenje, tako tistega, ki je v arhivu, kot onega, ki je še pri ustvarjalcih … Po zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva mora biti vse javno arhivsko gradivo, starejše od 30 let, oddano zgodovinskemu arhivu in tega je res ogromno, če vemo, da sem sodijo vse upravne enote, šole in druge javne ustanove … Kranjska enota namreč pokriva območje upravnih enot Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič.

V naš skupen spomin lahko prispevamo tudi sami

V arhivu pa vabijo k oddaji gradiva predvsem posameznike. »Marsikdo niti ne ve, da ima možnost oddati, podariti ali prodati svoje dokumente javnemu arhivu, pa tudi, da lahko sam določi pogoje uporabe in dostopnosti. S tem najbolje poskrbi za njihovo varnost in trajnost,« razmišlja Kosova. Tako lahko tudi sami prispevamo kamenček k zgodovinskemu mozaiku in pripomoremo k ohranitvi skupnega spomina. Naj se vrnem k fondu družine Levičnik, strokovno označenem SI-ZAL-KRA-153. Poleg dokumenta iz Prešernove odvetniške pisarne je v njem še mnogo zanimivega, na primer nekaj pisem Jožefine Urbančič Turnograjske Valentinu Levičniku, pa pismo Toma Zupana, dopis škofa Rožmana iz leta 1940 in A. Vovka iz leta 1955 Alfonsu Levičniku, ki je bil katehet in med drugim tudi učitelj na kranjski gimnaziji in sodnik škofijskega cerkvenega sodišča v Ljubljani. Vsekakor zelo zanimivo.