Računalnik in jaz: Strategija i2010

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. november 2008 / 06:00

Politiki nam ves čas veliko obljubljajo in si postavljajo visoke cilje.

Da lahko svoje ideje in cilje prenesejo v realnost, spišejo obsežne strateške dokumente, ki podajajo smernice razvoja in napredka. V vsakem primeru je strategija še vedno politični dokument, podkrepljen s strokovnostjo. Za udejanjenje strategij pa so potrebni akcijski načrti, ki za doseganje ciljev in rezultatov predpišejo konkretne ukrepe, s poudarkom na rezultatih. Če želimo nadzirati uresničevanje strategije, je potrebno nenehno spremljati doseganje rezultatov in njihove učinke.

Ena izmed takšnih strategij je tudi Evropska strategija na področju informacijske družbe, ki nosi naziv i2010 ter podaja smernice na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev do leta 2010. Začeta je bila 1. junija 2005 in pomeni prvi skladen okvir politike za obdobje usklajenih telekomunikacij in medijskih storitev. Namen strategije i2010 je vzpostaviti evropski informacijski prostor, to je pravi enotni trg za digitalno gospodarstvo, da bo mogoče v polni meri izkoristiti ekonomije obsega, ki jih nudi evropski trg s 500 milijoni potrošnikov, ter povečati inovacije in naložbe v raziskave na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter storitev. Strategija želi tudi spodbuditi vključenost v informacijsko družbo, povečati obseg elektronskih javnih storitev in dvigniti kakovost življenja. Evropska komisija ugotavlja, da je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek.

Evropa je močno napredovala pri vzpostavljanju omrežnega gospodarstva, vendar mora pospešiti tempo, da bo na vodilnem mestu tudi pri prehodu k omrežjem naslednje generacije, pri tem pa ne sme popustiti pri svojih prizadevanjih za premostitev digitalne ločnice. Evropa mora bolje izkoristiti svojo največjo gospodarsko prednost, saj ima največji potrošniški trg v razvitem svetu. Kljub svetovni razširjenosti interneta pa so potrebni nadaljnji koraki za vzpostavitev enotnega trga za digitalno gospodarstvo. Odhodki za raziskave na področju informatike so v večini držav članic še vedno pod ciljnimi vrednostmi, prav tako pa je nivo inovacij prenizek. Ker internet prežema vsakdanje življenje, se pričakovanja in bojazni ljudi glede informacijske družbe spreminjajo. Treba je razviti zaščitne ukrepe, ki bodo sledili razvoju tehnologije in trga, ne da bi pri tem omejevali ogromne možnosti, ki jih nudijo spletne družbene in gospodarske dejavnosti.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije in storitve so še vedno ena najpomembnejših gonilnih sil gospodarske in družbene modernizacije. Podjetja v EU namenjajo informatiki 20 odstotkov svojih naložb, sicer pa je temu področju namenjenih 26 odstotkov skupnih odhodkov za raziskave. Poleg tega je 60 odstotkov osnovnih javnih storitev zdaj dostopnih na internetu, ki ga redno uporablja več kot polovica državljanov EU, kar je velik napredek.

Uvedenih je bilo mnogo zakonskih sprememb in dopolnil. Med drugim nov zakonodajni okvir za avdiovizualne medijske storitve, pripravljeni so predlogi reform ureditve elektronskih komunikacij, v veljavo so že vstopile določbe glede vzpostavitve enotnega trga za mobilno telefonijo, pripravljajo se pobude za spodbujanje internetnih vsebin v Evropi, pripravljene so pomembne nove pobude za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, ki se tudi že izvajajo, nedavno so bila vzpostavljena prelomna javno-zasebna partnerstva, pripravljene pa so tudi nove pobude za e-vključenost.

Eden izmed problemov, ki ga lahko identificiramo, je digitalni razkorak. Evropa je med vodilnimi na svetu pri razvoju digitalnega gospodarstva. Evropski širokopasovni trg ima z 90 milijoni priključkov več naročnikov kot katera koli druga regija. Nekatere države članice sodijo na področju širokopasovnih povezav, mobilne telefonije in prenosa podatkov v sam vrh. Nekatere države pa so na tem področju precej manj razvite, kar Evropsko unijo sili k spodbujanju razvoja informatike v teh državah. Dodaten problem predstavlja konkurenca iz Indije in Kitajske, ki se čedalje bolj razvija.