Ah in oh in njegovo seme (32)

Že dalj časa nisem bila na nobenem od spletnih portalov.

Včasih pogledam v svoj elektronski predal, kjer na pravljični elektronski naslov še vedno priroma kakšna pošta. Se pa tudi zgodi, da dvignem telefon in mi na oni strani vesel moški glas sporoča, da se je včeraj spomnil, da mi je obljubil telefonski klic, da je sicer minilo že pol leta, ampak nikoli ni prepozno. Hiti z razlagami in mimogrede še doda, da mu je ime Bojan in bi se rad z menoj dobil na kavi. Pojasnim mu, da ne vem, kdo je, iz preteklosti pa se tudi ne spominjam nobenega Bojana.

Velikokrat se namreč zgodi, da z nekom izmenjaš telefonsko številko, potem pa nanj preprosto pozabiš. Tisti trenutek se zgodi nekaj drugega, listek s telefonsko se izgubi, stvar tone v pozabo.

Ampak kakšen Bojan potem po pol leta, letu dni vseeno še enkrat poskusi srečo. Problem nastane tisti trenutek, ko temu Bojanu razlagaš v telefon, da ne, da samo ne veš, kdo je, ker je preteklo preveč časa, da bi se spomnila, ampak enostavno nimaš interesa, da bi ga srečala, ker si v tem času že koga spoznala ali pa si v odnosu s samim seboj popolnoma zadovoljna, pa tega ne sliši, in v pol minute še najmanj trikrat ponovi vprašanje: a potem ne bi šla na eno kavo …

No ja, tovrstnih 'Bojanov' je včasih več, včasih manj na leto. Verjetno pa obstajajo tudi 'Bojane'.

Med vsemi telefonskimi klici in prejeto elektronsko pošto mi je najbolj v spominu ostalo kratko dopisovanje, kjer se je fant obregnil v črno-belo fotografijo mojega profila.

Najprej mi je napisal prijetno uvodno pisemce.

Živijo.

Sem luštkan fantek iz Ljubljane, pa me zanima, kaj iščeš na tem portalu.

Lep pozdrav,

najdeš me pod nickom Zvočnik.

Ker nisem bila razpoložena za dolge razlage, sem mu odgovorila v značilnem telegrafskem slogu.

Nič ne iščem, Zvočnik. Nekoč sem firbcala, potem ostala, pa se mi sedaj malce ne da gor viset in še nisem zbrisala profila. Trenutno nisem samska in sem že pozabila, da ta portal sploh obstaja. Hvala za pisemce in prijeten teden.

Naslednji dan se je v poštnem nabiralniku spet pojavilo njegovo pismo in v njem stavek, ki mi je na usta priklical bojni vzklik ' hudooo, glej bedaka'.

… tvoj beli obrazek bi prekril s svojim semenom …

Odpisala nisem.

Tovrstnih moških pač ne bom nikoli razumela.