Komentar: Civilne iniciative za dialog

V Škofji Loki poznamo več civilnih iniciativ. Ena najbolj dejavnih je tista v vasi Suha, ki je povezana z načrtovano poljansko obvoznico. Skupina občanov se namreč boji, da bo obvozna cesta s prometom obremenila vas in poslabšala kakovost življenja vaščanov, če bo trasa potekala tako, kot načrtujeta občina in država. Ena od loških civilnih iniciativ je nastala tudi potem, ko so prišli na dan načrti za pozidavo Kapucinskega predmestja s poslovnimi zgradbami, manjšim trgovskim centrom in podzemnimi parkirišči. Stanovalci bližnje Partizanske ceste bi s tem izgubili vrtičke, podoba sedanje tržnice bi se spremenila, promet in hrup pa bi poslabšala njihovo življenje, so prepričani tamkajšnji civilni pobudniki. Promet je skeleča rana tudi za prebivalce vasi Trata, kjer stoji le nekaj več kot 40 hiš, vaški mir pa že sedaj motijo vozila, ki vozijo v tri tamkajšnja večja podjetja. Kalijo ga tudi graditelji industrijske cone, vaščane pa skrbi, ali ga ta ne bo tudi trajno skalila. Četrti primer je čisto svež, nanaša pa se na prihodnjo severno (selško obvoznico), kjer po mnenju ljudi neprimernim rešitvam nasprotujejo v Stari Loki in Podlubniku ter v Virmašah in Grencu.

Škofja Loka ni edina občina, kjer nastajajo civilne iniciative, najdemo jih povsod, kjer menijo, da bodo posegi v prostor poslabšali kakovost življenja ljudi. Skupna točka civilnih iniciativ ni le promet. Pobudnike vsepovsod druži še en skupni imenovalec, vsi po vrsti namreč zatrjujejo, da občinska (in državna) oblast ni pripravljena na dialog z njimi. Pri cestah in drugih objektih javnega interesa, ki pa se neizogibno dotika tudi zasebnega interesa, sicer obstajajo postopki, v katerih ima javnost pravico sodelovati in uveljaviti svoje mnenje. Vendar so zelo formalni, ljudje jih v uradnih obvestilih, ki niso ravno splošno čtivo, zlahka spregledajo in s tem zamudijo tudi priložnost, da bi vplivali na morebitne odločitve. Civilne pobude, ki nastajajo ravno zaradi pomanjkanja dialoga z lokalnimi ali pa državnimi oblastmi, podpira tudi Evropska unija. Sčasoma bodo morali tudi na lokalnih ravneh doumeti, da ne morejo spregledati »nergačev in nezadovoljnežev«, če želijo uresničiti svoje načrte v korist skupnosti. Koliko civilnih pobud bo moralo še nastati in koliko pomembnih načrtov javnega interesa že zastati, da bodo (tudi škofjeloške občinske) oblasti prišle do spoznanja, da se je treba z ljudmi pogovarjati, prisluhniti njihovim argumentom in včasih skleniti tudi kak kompromis!