Druga plat medalje

V Deželnih novicah smo 24. oktobra lahko prebrali prispevek dr. Mencingerjeve, kjer omenja pravilno županovo odločitev o podelitvi koncesije otroški zobozdravnici v Radovljici.

O tem res ne more biti dvoma. Verjetno pa spoštovana kolegica, ki jo osebno zelo cenim in spoštujem, ne pozna zakonodaje, po kateri župan koncesijo mora podeliti, če prosilec izpolnjuje vse pogoje. Podelitev koncesije ne more in ne sme biti županova osebna odločitev, temveč je lahko le posledica županovega spoštovanja zakonodaje. Dr. Dobravčeva je popolno vlogo vložila že lani in že takrat izpolnjevala vse pogoje. Občinska uprava se sprva niti odzvala ni (kar je kršitev zakona o upravnem postopku), kasneje pa je bila vloga zavrnjena. Oboje pomeni kršitev veljavne zakonodaje. Župan je očitno nasedel mnenju vodstva zdravstvenega doma (ki sploh ni stranka v postopku), kjer je bila morebitna podelitev koncesije prikazana kot grožnja likvidnosti ali nemara celo obstoju zdravstvenega doma. Šele po več odzivih javnosti je bila pred kratkim koncesija končno podeljena. Je bilo vsega tega mar treba? Zakaj je moral biti postavljen na kocko obstoj odlično delujoče ambulante?

 

Po eni strani župan brani javni zavod, tj. zdravstveni dom, čeprav njegovega obstoja koncesionarji ne ogrožajo. Po drugi strani pa naj bi v Dvorski vasi (poleg igralništva, seveda) v našo občino na veliko vstopilo pravo zasebno zdravstvo, ki je podrejeno interesom kapitala. Če je tako, zakaj potem tak strah pred podelitvijo koncesije, da je prišlo celo do kršitve zakona?

 

Župan je končno le ravnal tako, kot bi moral že dosti prej.

 

Mateja Grčar, svetnica SDS