Dolina plemenitenja

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Izvir Završnice (1425 m) - Jesen, ko listje spreminja svojo barvo, je, vsaj zame, najlepši letni čas. Narava se pripravlja na zasluženi počitek in zelena barva okoli nas se mavrično spreminja. Tokratni izlet je vzpon, ki pa nima vrha.

Glavna planinska sezona je za nami; poletje je bilo bolj kilavo, vsaj konci tednov, zato je bilo treba kar med tednom ali pa v popoldnevih izkoristiti čas za kakšen hiter vzpon. Jeseni, ko je narava tako barvita, ga ni lepšega kot povzpeti se na kakšen kucelj, in opazovati svet okoli sebe. No, saj ni treba ravno na kucelj. Končna točka današnjega izleta ne bo vrh, temveč koča pri izviru; na naši levi in na naši desni strani pa bosta dva dvatisočaka. Pa pojdimo do izvira Završnice.

Če greste iz Kranja, se po avtocesti zapeljete do izvoza Lesce oz. Vrba in pot nadaljujete po stari cesti proti Jesenicam. Na koncu Žirovnice zavijete ostro desno in se zapeljete v dolino Završnice. Gozdna cesta vas mimo akumulacijskega jezera pripelje vse tja do Tinčkove koče, na nadmorski višini 1070 m. Ceste je približno pet kilometrov, vendar v zadnjem kilometru je precej razrita, zato vam svetujem, da avto pustite nižje.

Peš nadaljujete mimo spodnje Smokuške planine, do Tinčkove koče, kjer boste lahko opazili zanimivo tablo: Izobraževalno vzrejni center Žirovnica, Plemenilna postaja Anton Janša, Plemenišče rodovniških matic Kranjske sivke. Začetki plemenilne postaje pod Zelenico segajo v leto 1962, uradno odprtje je bilo leta 1965. Postajo je nadaljnjih 40 let vodil Ciril Jalen, trenutno pa jo vodi Brane Kozinc. Sedem kilometrov dolga dolina Završnice je nedostopna za trote, saj je obdana z gorskimi vrhovi, visokimi nad 2000 m. V to dolino je v sezoni parjenja matic prepovedano pripeljati čebele, in tako je zagotovljeno, da se matice parijo le s troti iz odbranih čebeljih družin. Značilnost Kranjske sivke je predvsem mirnost in dobro prezimovanje. Kranjska čebela tudi leti dlje kot druge čebele, kar jim omogoča, da nabirajo medičino in oprašujejo cvetje na veliko večji površini.

Za omenjeno tablo zavijemo desno po strmem travniku navzgor, kjer dosežemo gozdno cesto, po kateri nato nadaljujemo vzpon. Pot se vzpenja kar naravnost in verjetno bo kdo pogrešal kakšne okljuke, ki strmino poti oblažijo. Po približno 40 minutah hoje boste pred seboj zagledali streho lesenega vikenda; a naj vas ne zavede. Prišli ste do vikenda na Smokuški planini; planšarija je na levi strani, vi pa po cesti nadaljujete še preko planine in po 15 minutah boste pri Domu pri izviru Završnice. Objekt doma je bil postavljen kot vojaška karavla leta 1952. V letu 1970 je bil obnovljen in kasneje poznan pod imenom Planinski dom Iskra. Planinsko društvo Žirovnica je dom leta 1996 vzelo v najem od lastnika Ministrstva za obrambo.

Razgled izpred Doma je čudovit; vidi se Blejsko jezero s spodnje bohinjskimi gorami. Če gledamo proti Bledu, je na naši levi Begunjščica, desno Vrtača, na zahodu pa Srednji vrh. Če se odločimo za vzpon naprej na Begunjščico, bomo potrebovali 2 uri in pol, do Stola pa 3 ure. Nad Domom je izvir potoka Završnice, ki se izliva v akumulacijsko jezero Završnica. Pri vrnitvi v dolino se ustavite še pri jezeru, ki ima površino 2,5 ha in največjo globino 10 m. Jezero je bilo urejeno leta 1914 za akumulacijo vode za hidroelektrarno Završnica, ki je bila prva javna hidroelektrarna v Sloveniji.

Na koncu poti si lahko privoščite okusno kosilo v Lovskem domu pod Stolom, ki slovi po okusni divjačini, žabjih krakih in jedeh po naročilu. Za popestritev zaključka izleta si pa pri omenjenem Lovskem domu lahko ogledate tudi medveda. Živega, seveda!

Nadmorska višina: 1425 m

Trajanje: 2 uri

Višinska razlika: 450 m

Zahtevnost: 1 zvezdica